Te dni se je na terenu izmenjalo okoli 25.000 prostovoljnih gasilcev, zdaj pa na najbolj prizadeta območja na pomoč prihajajo tudi iz manj ogroženih delov države. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek je v pogovoru za MMC razložil, da so iz drugih delov Slovenije lahko na pomoč prišli šele v sredo, ko je bil aktiviran državni načrt.

Od zdaj bo tako stroške, ki nastajajo (na primer povračilo stroškov za redno zaposlene prostovoljce njihovim delodajalcem, za gorivo in drugo), v celoti plačala država. Pred tem pa je celotno breme slonelo na lokalnih skupnostih in gasilskih društvih, ki pa rezerv za takšne primere nimajo in jih bodo pač morala nekako zagotoviti iz proračunov za redno delovanje.

Gasilci v tokratni katastrofi sicer opravljajo izjemno nevarno delo, a Petek zagotavlja, da so zanj dovolj usposobljeni, težava se pojavi le pri dragi zaščitni opremi, ki si je društva v takem obsegu, kot je to potrebno zdaj, načeloma ne morejo privoščiti.

Kljub vsem težavam pa prostovoljni gasilci požrtvovalno delajo - kar so opazili tudi ljudje, ki so jim priskočili na pomoč. "Odziv je bil v vseh pogledih izreden," pravi Petek in dodaja, da pohval gasilcem ne manjka.

Več o delu prostovoljnih gasilcev v tej naravni katastrofi si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Za začetek: Koliko gasilcev je te dni na terenu?
Vsi gasilci niso ves čas na terenu. Izmenjujejo se, kar pomeni, da pridejo en dan, naslednji dan pa ne itn. Skupaj pa je sodelovalo več kot 25.000 gasilcev. Samo naših članov, torej prostovoljnih gasilcev. Vmes so se zamenjale tudi ekipe, tako da je v bistvu samo nekaj takih, ki so na terenu že štiri, pet dni.

S kakšnimi praktičnimi težavami se spopadajo? Kako je na primer zanje organizirana prehrana na terenu?
Prehrana je organizirana zelo različno, odvisno od lokalnih skupnosti. Moram se zahvaliti pripadnikom Slovenske vojske, ki so predvsem na Postojnskem poskrbeli za to in pravzaprav kuhajo v vojašnici, nato pa razdeljujejo hrano. Sicer pa je to urejeno zelo različno, ker mora za take stvari poskrbeti lokalna skupnost. Glede na to, da je bil včeraj aktiviran državni načrt, bi zdaj to sicer morala urejati država, ampak za zdaj vse logistične pogoje zagotavlja lokalna skupnost. Le na Postojnskem, kot sem že omenil, to ureja vojska.

Kakšen je odziv ljudi na terenu? Domnevam, da so zelo hvaležni, ko vidijo gasilce, kako požrtvovalno pomagajo?
Moram reči, da je odziv v vseh pogledih izreden. Vsi se zelo pohvalno izražajo in hvalijo naše gasilce. Tudi v javnosti ... skoraj vsi mediji jih hvalijo. Ko smo v sodelovanju s Telekomom uvedli številko za SMS-je, najprej ni bilo nekega odziva niti nismo delali neke reklame za to. Zdaj pa, ko zadeva kroži po medijih in spletu, je pa odziv izreden.

Čiščenje podrtih in ukrivljenih debel, vej je lahko zelo nevarno tudi za izkušene sekače. So prostovoljni gasilci dovolj usposobljeni za tako nevarno delo?
Ne morem reči, da imamo profesionalce za podiranje lesa. Imamo pa v svojem programu, ki ga izvajata Zavod za gozdove in gozdarska šola, tudi usposabljanje z motorno žago. To je dvodnevno usposabljanje, v katerem dobijo naši gasilci tisto osnovno znanje. So pa po navadi to takšni gasilci, ki imajo doma gozdove, tako da lahko to znanje s pridom uporabljajo tudi v domačem okolju. Kot rečeno, v izobraževanju dobijo osnovno znanje, ampak brez prakse na koncu ni nič.

Ne morem reči, da so naši gasilci profesionalni sekači, ampak v teh razmerah to delo lahko opravljajo, saj imajo osnovna znanja. Vedo, kako delati, znajo paziti na nevarnosti, ki se lahko pojavijo v takih razmerah.

Kaj pa oprema? Sploh v manjših društvih najbrž niti motornih žag za take primere ni dovolj? Kako si pomagate? Si opremo izposojate?
Pri tem smo v zadnjem času dosegli velik napredek, saj praktično ni več društva, ki ne bi imelo v svoji opremi vsaj ene motorne žage. To je v zadnjih naravnih nesrečah postalo nuja in se tudi naša društva s tem bolj opremljajo. Tudi usposabljanja gredo vedno bolj v to smer. Pa tudi kupovanje zaščitnih sredstev, se pravi primernih zaščitnih oblek, ki varujejo pred urezninami.

Je pa res, da je tega manj. Nismo pripravljeni za tak obseg, da bi imeli opreme za 10 ali 15 ljudi. Imamo opreme za enega človeka, mogoče dva ali tri ljudi. Odvisno. Mogoče jih je ponekod usposobljenih več, ampak po drugi strani pa nimamo oblek za 10 ali 15 gasilcev - sploh teh specialnih za delo z motorno žago.

Premierka Alenka Bratušek je včeraj znova pozvala delodajalce, naj gasilcem dovolijo pomagati, naj jim dovolijo na teren. Se to pogosto dogaja - da delodajalec gasilcu ne dovoli izostati z dela?
No, jaz se zahvaljujem premierki, da je pozvala delodajalce. Ampak glede tega, ko prosimo svoje gasilce, naj gredo iz službe, je zakonodaja zelo jasna - stroške, ki jih ima delodajalec, mora poravnati lokalna skupnost. Razen v primeru, ko je aktiviran državni načrt, ki pa je bil aktiviran komaj včeraj. Ekipe so namreč že utrujene, tako da so včeraj prvič prišle ekipe iz Pomurja in Podravja, danes iz Sevnice, posavske regije. Šele takrat te stroške pokrije država, tudi vračilo stroškov delodajalcu.

V celoti.
Ja, tako. Odvisno je seveda od dohodka, ki ga gasilec ima. Ampak, če gledamo povprečno, govorimo o okoli 75 evrih vračila na dan. Zelo hitro lahko izračunate, o kakšnih številkah govorimo. Zato naši gasilci, ki lahko to vračilo izkoristijo, tudi ko gredo na usposabljanja, po navadi za to porabijo svoj letni dopust ali pa presežek ur. V primerih intervencij refundacijo navadno poravnajo lokalne skupnosti, ampak to gre načeloma iz sredstev, ki jih imamo gasilci za redno dejavnost. Se pravi, to, kar mi nabiramo. Večjih rezervnih skladov za take primere, kot je bil zdaj, društva nimajo, zato pač črpajo iz virov za redno delo.

Predvsem pri manjših društvih so pri tako obsežni katastrofi velika težava tudi stroški - že samo za npr. gorivo, ki ga porabijo. Koliko časa pa navadno traja, preden društva dobijo povrnjene te stroške?
V preteklosti se je to po navadi zavleklo. Na primer, denarja za stroške, ki so nastali pri gašenju požara v naravi na Trstelju (avgusta 2013, op. a.), še danes nismo dobili. Vlada je res imela kup težav s financami, zato smo tudi gasilci potrpežljivi. Za vračilo delodajalcem smo našli denar skupaj z upravo za zaščito in reševanje, tisto, kar pa je bil strošek lokalnih skupnosti, so pa tako ali tako morale nekje najti denar same skupnosti.
Upam, da bo tokrat drugače in da bo država že, ko bo ocenjevala stroške, ki so nastali, upoštevala tudi to. Upamo, da nam bo pomagala tudi Evropa in da bo vse skupaj poravnano prej.

Za ocenjevanje stroškov je še prezgodaj, ampak vseeno, obstajajo kakšne okvirne ocene?
Že samo za gorivo gre ogromno denarja. Zato menimo, da se bodo stroški približali milijonu evrov - vsaj glede na to, koliko vozil in strojev imamo na terenu. Vozila, motorne žage "nonstop laufajo". Tu štejemo zraven še refundacije - stroški zanje bodo tudi visoki. Če pri izračunu upoštevamo le 10 % gasilcev od že omenjenih 25.000, ali pa še manj, se nabere zelo visok znesek. Res pa je, da se to porazdeli na društva, na zveze, na regije. Lokalna skupnost je to po zakonu tako in tako dolžna zagotavljati - razen v takih izrednih razmerah, ko vključimo še druge regije, ko je vpletena celotna država.