Nove vodje naj bi v letu 2024 dobila veleposlaništva Slovenije v Adis Abebi, Buenos Airesu, Alžiru, Beogradu, Londonu, Madridu, Parizu, Pekingu, Pragi in Tel Avivu, konzulati v Clevelandu, Celovcu, Manili in Šanghaju ter urad Slovenije v Ramali na zasedenem Zahodnem bregu, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Veleposlaništvo v etiopski prestolnici Adis Abeba je Slovenija odprla konec maja, trenutno ga vodi začasna odpravnica poslov Vesna Dolinšek. To je tretje rezidenčno slovensko veleposlaništvo v Afriki. V preteklosti je v Afriki delovalo le veleposlaništvo v Egiptu, letos pa je Slovenija poleg veleposlaništva v Etiopiji odprla še veleposlaništvo v Alžiru, kjer je trenutno začasni odpravnik poslov Bogdan Batič.

Ob odprtju veleposlaništva v Adis Abebi so na ministrstvu pojasnili, da si Slovenija že dolgo prizadeva okrepiti prisotnost na afriški celini, kar pa zaradi nepredvidljivih, zlasti varnostnih, razmer doslej ni bilo mogoče. Z odprtjem predstavništva v etiopski prestolnici se je država med drugim dejavneje vpela v sooblikovanje odnosa med EU-jem in Afriško unijo, ki tam domuje.

Konzulat v Manili, veleposlaništvo v Južni Koreji in novi prostori v Latviji

Poleg omenjenih dveh veleposlaništev je Slovenija letos vzpostavila tudi generalni konzulat v filipinski prestolnici Manila. Ta je začel v omejenem obsegu delovati oktobra, po neuradnih informacijah časnika Delo pa naj bi delovanje v celoti steklo januarja. Trenutno dolžnosti generalnega konzula tam opravlja Borut Žunič.

Sorodna novica Slovenija v Etiopiji odprla svoje veleposlaništvo, v načrtu še veleposlaništvo v Alžiriji

Eden glavnih razlogov za vzpostavitev konzulata na Filipinih je želja po olajšanju in pospešenju postopkov zaposlovanja filipinskih delavcev v Sloveniji. Filipini namreč veljajo za eno največjih izvoznic delovne sile, kamor se ozirajo tudi slovenski delodajalci. Doslej je moralo administrativne postopke za Filipince urejati slovensko veleposlaništvu v Tokiu. Zunanje ministrstvo pričakuje, da bo konzulat letno obravnaval od 1000 do 2000 vlog za dovoljenje za prebivanje v Sloveniji.

Slovenija je letos uradno odprla tudi veleposlaništvo v Južni Koreji, ki pa ga je vzpostavila že leta 2021. Vodi ga veleposlanik Jernej Müller. Slovenija in Južna Koreja sta lani, ko je veleposlaništvo začelo delovati, zaznamovalo 30. obletnico diplomatskega sodelovanja.

V Latviji je predsednica države Nataša Pirc Musar decembra uradno odprla nove prostore veleposlaništva, ki tam deluje že od leta 2022, vodi pa ga veleposlanik Tomaž Matjašec.
Odprtje svojih veleposlaništev v Sloveniji sta za leto 2024 napovedali Alžirija in Južna Koreja.

46 veleposlaništev in sedem predstavnikov v mednarodnih organizacijah

Slovenija ima po svetu skupno 46 veleposlaništev, pri čemer ima veleposlaništvo za Portugalsko sedež v Ljubljani. Poleg tega ima država stalne predstavnike v sedmih mednarodnih organizacijah, vključno z EU-jem, Natom in ZN-om, ter devet konzulatov s poklicnimi konzularnimi funkcionarji na čelu, je razvidno s spletne strani zunanjega ministrstva.

Letos je svoj mandat končalo 16 vodij omenjenih predstavništev. Med drugim je novi veleposlanik pri Natu postal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič, ki je to funkcijo opravljal že med letoma 2011 in 2015.

V Vatikan je odšel Franc But, ki je bil pred tem posebni odposlanec za slovensko kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN-a. Njegova misija se je končala 6. junija, ko je Slovenija z veliko podporo držav članic osvojila sedež v Varnostnem svetu za leti 2024 in 2025.
Slovenijo v Varnostnem svetu od oktobra zastopa Samuel Žbogar, veleposlanik pri ZN-u pa ostaja Boštjan Malovrh.

Na veleposlaništvu v Moskvi, ki poleg Rusije pokriva še Belorusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan, je nova veleposlanica letos postala Darja Bavdaž Kuret, v Washington pa je odšel Iztok Mirošič.