Slovenska vlada je sklenila, da za vodenje ekipe v Varnostnem svetu ZN-a imenuje posebnega predstavnika nekdanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, veleposlanik pri ZN-u Boštjan Malovrh pa ostaja na položaju in bo vodil delo slovenske misije v Generalni skupščini in Gospodarskem in socialnem svetu ZN-a (ECOSOC).

Slovenija je članica ECOSOC-a v obdobju 2023–2025, v Varnostni svet je bila izvoljena letos, pred nastopom mandata 1. januarja pa s 1. oktobrom začenja tako imenovano pripravljalno obdobje. Žbogar je povedal, da bo vse slovenske diplomate v New Yorku formalno vodil Malovrh.

Predsednica Nataša Pirc Musar je odločitev vlade v pogovoru za slovenske dopisnike označila za najmanj nenavadno. "Za vse drugo boste morali vprašati predsednika vlade," je dejala in na vprašanje, ali mu je sama podala svoje mnenje, odgovorila pritrdilno.

Fajon: V New Yorku imamo najboljše diplomate

"Ne bi rekla, da gre za neki poseben format, ker so to imele že tudi nekatere druge države. Zame je zgodba tu končana. Imamo veliko dobrih diplomatov, veleposlanik Samuel Žbogar, ki bo s 1. oktobrom predstavljal Slovenijo v Varnostnem svetu, je zelo izkušen diplomat in ima izkušnjo iz New Yorka, tako da lahko rečem, da imamo tu res najboljše diplomate, kar jih lahko imamo," je izjavila zunanja ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da bo ekipa v New Yorku štela 30 ljudi, bistveno manjša Malta pa jih ima na primer 50.

Na vprašanje o odločitvi za posebno misijo glede na prejšnje izjave, da je veleposlanik Malovrh uspešno vodil kampanjo za izvolitev v Varnostni svet, je ministrica odgovorila, da je nadaljnja razprava nepotrebna. "Zame je zgodba res končana. Mi že delamo z novo opolnomočeno ekipo in se ukvarjamo z vsebino. Vlada se je odločila, predsednica je s tem soglašala, tudi jaz in ministrstvo," je dejala Fajon.

"Na ekipi je, da bo dobro sodelovala v interesu Slovenije. Predvsem me zanima, kako bomo vodili politike, kjer bo imela Slovenija proaktivno, samozavestno držo. Naslavljali bomo svetovne izzive in danes se mi zdi popolnoma neprimerno ugotavljati, kdo morajo biti najboljši ljudje," je dejala Fajon. Zagotovila je, da je v New Yorku nihče ne sprašuje, kdo bo predstavljal Slovenijo, in se ne ukvarja z imeni.

Ministrica bo sama bedela nad delom diplomatov v New Yorku in delom posebne projektne skupine v Ljubljani, ker gre po njenih besedah za interes Slovenije. "Gre za privilegij, za priložnost in mislim vključevati tudi strokovno, akademsko in civilno javnost v to ter obveščati vlado in parlament," je dejala in zagotovila, da zaradi takšne ureditve ne bo posebnih dodatnih stroškov.

Žbogar: Prispevati hočemo k reševanju kriz po svetu

Žbogar je razložil, da Slovenija v času, ko je prejšnja vlada izbirala veleposlanika, še ni kandidirala za Varnostni svet ZN-a. "Večina držav kandidira leta prej in potem prilagaja imenovanje veleposlanikov v ZN-u, pri nas pa tega ni bilo. Je pa sedanja vlada, ki hoče prispevati k miru in varnosti in reševanju kriz po svetu, upravičeno presodila, kdo bi lahko izpolnil ta pričakovanja," je dejal Žbogar.

Zavrnil je mnenja, da gre za nezaupnico veleposlaniku Malovrhu. "Ministrica je dobro povedala, da je veleposlanik odigral svojo vlogo v času kampanje, kot smo jo tudi vsi drugi in najbolj sama ministrica. Je pa verjetno primeren razmislek o tem, kdo lahko najbolje zastopa Slovenijo v Varnostnem svetu, da bo izkoristila ti dve leti, in meni je v čast, da je vlada presodila, da sem to lahko jaz s svojimi izkušnjami, ki so malce večje, kot so izkušnje veleposlanika Malovrha," je dejal Žbogar.

Na vprašanje o tem, da je predsednica odločitev o posebni misiji označila za nenavadno, je Žbogar odgovoril, da je bila nenavadna sama kandidatura Slovenije.

"Države kandidirajo več let vnaprej in temu prilagajajo tudi imenovanje veleposlanikov. V našem primeru ni bilo tako in to ni edini primer, da je država zamenjala veleposlanika v Varnostnem svetu. Običajno zamenjajo stalnega predstavnika. Glede na to, da je veleposlanik Malovrh zelo korektno in dobro opravil svojo nalogo, vlada med kampanjo ni želela zamenjati veleposlanika, ampak je za vlogo v Varnostnem svetu želela posebnega človeka," je povedal Žbogar in dodal, da je ob izbiri počaščen.

Razložil je, da bo delo jasno razdeljeno. Sam bo pokrival Varnostni svet, Malovrh Generalno skupščino in ECOSOC ter drugo. Vsak od diplomatov misije bom imel svoj dosje tudi za Varnostni svet, ker si tega po Žbogarjevih besedah vsi želijo. "Mislim, da tu ne bo nekih težav in bomo imeli isto ekipo, ki bo delala prioritetno v Varnostnem svetu, hkrati pa tudi pokrivala zadeve v Generalni skupščini," je dejal.

Fajon: Delo bomo koordinirali iz Ljubljane

Slovenija s 1. oktobrom dobiva status opazovalke v Varnostnem svetu ZN-a, kjer bo članica v obdobju 2024–2025, in ministrica zagotavlja, da priprave potekajo zelo dobro. "Te dni izkoriščamo za sestanke z različnimi akterji in sem zelo vesela, da smo se dobili vsi ministri novoizvoljenih članic Varnostnega sveta. V Varnostni svet vstopamo v težkem obdobju, ko je svet globoko razdeljen in bo res treba trdo delati za soglasje," je dejala.

"Danes sem imela pogovor o ženskah, miru in varnosti, kar bo ena od političnih prioritet Slovenije, tudi otroci v oboroženih spopadih, pravila delovanja Varnostnega sveta, mednarodni red. Skratka čaka nas težko delo, ampak na misiji v New Yorku že zapolnjujemo mesta, imeli bomo 30 diplomatov. Delo bomo koordinirali iz Ljubljane, kjer smo naredili posebno projektno enoto, v kateri bo v Varnostnem svetu delalo pet ljudi," je dejala in dodala, da z nasveti in gradivi pomagajo tudi druge države, na primer Irska.

Prioritete so podnebne spremembe, ženske in mir

Na čelo prioritet dela Slovenije v VS-ju je uvrstila vprašanje podnebnih sprememb, pa tudi ženske, mir in varnost. Omenila je še opolnomočenje žensk, utrjevanje pravnega reda in demokracije. "Naše vodilo bo v skladu s sloganom, ki smo ga imeli – krepimo prihodnost, krepimo zaupanje –, potem še vodna diplomacija in druge niše, kjer lahko naredimo kakšen preboj tudi za slovensko gospodarstvo."

Kaj bo z reformo VS-ja?

Vprašanje, ki je že desetletja prisotno na sedežu ZN-a, je tudi reforma Varnostnega sveta. Glede tega je veliko idej, pobud in interesov, ki pa tudi povzročajo spore.

Ministrica je na vprašanje STA zagotovila, da Slovenija stališče okrog tega ima, vendar ni želela iti v podrobnosti. "Predvsem je ključno, da se o reformi pogovarjamo in se zavedamo, da je danes skoraj 90 odstotkov agende v Varnostnem svetu Afrika. Pogovarjati se o Afriki brez Afrike zagotovo ni dobro ravnovesje. V Sloveniji se bomo z reformo zelo natančno ukvarjali, ko bomo imeli nov krog razprav z novimi predlogi," je dejala ministrica.

Glede pravice veta ni imela popolnoma odklonilnega stališča. "Vprašanje veta je lahko tudi zaščita majhne države. Lahko je tudi izziv pri blokadi kakršnih koli vprašanj. Veto je eno od področij, o katerih se bomo še naprej pogovarjali, in razprave imamo o tem že danes v EU-ju," je dejala ministrica.