Protestniki so se na Prešernovem trgu začeli zbirati ob 18. uri. Najprej je bilo slišati protivojne pesmi Boba Dylana, Johna Lennona in Đorđa Balaševića, nato so zbrane nagovorili različni govorniki.

Pesnica Anja Zag Golob je prebrala pesem Dlan, pesnice Wislawe Szymborske. "Ko je vojna, ljudje ne živijo, prezaposleni so s preživetjem. Za življenje je potreben mir," so lahko slišali navzoči. "Čemu je tako težko dojeti, da smo ljudje, ne le številke – in kaj to pomeni. Da orožje ni eksponat, temveč da ubija. Da smo, če to dopustimo, vsi mi 'kolateralna škoda'. In da potrebujemo tudi poezijo, ne le paštete." Opozorila je na obljubo, izrečeno po drugi svetovni vojni: "Nikoli več." Zdaj pa je "ta 'nikoli več' prišel, potisnjeni smo vanj kot nemočne lutke".

Na shodu so prebrali tudi pismo humanitarke in predsednice Slovenske filantropije Anice Mikuš Kos, v katerem je zapisala, da se očitno iz zgodovine nismo ničesar naučili: "Smo v 80. letu po koncu druge svetovne vojne. Vodilno geslo v povojnem času je bilo: 'Nikoli več!' Nismo ga udejanjili. Med letoma 1945 in 2025 je bilo mnogo vojn. Danes nam naši voditelji, torej tisti, ki naj bi bili najboljši, najpametnejši, najmodrejši med nami, grozijo z novimi vojnami in terjajo, naj se nanje pripravimo z usmerjanjem denarja v oboroževanje. Tudi denarja, ki je bil namenjen za zaščito najbolj prikrajšanih, najbolj pomoči potrebnih." Udeležence in udeleženke je pozvala: "Ljudje vseh dežel, ljudje našega planeta, združimo se v prizadevanjih za ohranjanje miru, za življenje in dobrobit vseh ljudi. Prevzemimo pobude in dejavnosti za mir. Ne zanašajmo se na delovanje svetovnih institucij, ne prepuščajmo se jim. Navsezadnje je mir ena osnovnih preživetvenih dobrin, ki zadevajo celotno socialno tkivo človeštva. Ne zanašajmo se na zagotavljanje miru od zgoraj navzdol. Razvijajmo varovalke miru v osnovnih socialnih mrežah našega življenja in odnosov. Postanimo in ostanimo dejavni varuhi miru, saj nihče ne bo namesto nas sejal semena miru in dobrega ter plel trave nasilja in zla."

Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev je poudarila, da je tudi glede na dolgoletno dogajanje v Palestini jasno, da "orožje še nikoli v zgodovini ni prineslo miru in varnosti". "Orožje prinaša zgolj uničenje, smrt in trpljenje. Kdo danes lahko verjame, da bodo evropski politični voditelji, ki danes izraelski genocid aktivno politično in vojaško podpirajo, z nakupovanjem orožja v vrednosti več sto milijard evrov, skrbeli za mir? Da bodo ti politični voditelji, ki danes kupujejo izraelsko, na Palestincih in Palestinkah testirano orožje, in ga uporabljajo proti beguncem in begunkam na evropskih mejah, da bodo ti voditelji skrbeli za varnost?" je nagovorila zbrane. "Danes smo tukaj zato, ker nasprotujemo ponovni militarizaciji Evrope in zapravljanju stotine milijard za orožje in vojaško opremo, namesto da bi vlagali v javno zdravstvo, šolstvo in socialo. Danes smo tukaj zato, ker nasprotujemo evropski podpori izraelskemu genocidu nad palestinskim prebivalstvom. Danes smo tukaj zato, ker nasprotujemo imperializmu, kolonializmu in terorizmu zahodnega sveta, ki pod vodstvom ZDA predstavlja največjo grožnjo stabilnosti tega sveta."

Glasbenik, aktivist in sindikalist Miha Blažič je opozoril, da mirovništvo ni pasivna, temveč aktivna pozicija, ki mora reševati krize pri njihovih vzrokih, od podnebnih sprememb, migracij, privatizacije, neenakosti. Zbrane je vprašal, kdo smo "mi", ki se "moramo oborožiti", in poudaril, da oboroževanje in vojne napovedi izvajajo elite v imenu ljudi, ki tega nočejo.

Udeleženci shoda so se nato s Prešernovega trga odpravili proti državnemu zboru, predsedniško palačo in poslopje vlade.

Dragan Petrovec, pravnik in kriminolog, je pozval k uporu proti “največji grožnji današnjega časa, to je stopnjevanju oboroževanja in nasilja, pri katerem vsakodnevno ubijanje otrok in mater postaja rutina pred očmi vse manj občutljive javnosti". Dodal je, da je vselej največ žrtev med tistimi, ki si želijo miru in nikoli niso nikomur storili ničesar žalega. "Desettisoče otrok, ki jih izbirajo v Ameriki narejene in Izraelu prodane pametne bombe." Opozoril je še, da smo izgubili možnost "pravičnega sveta, saj smo dopustili jedrsko orožje, proti kateremu ni več obrambe".

Hkrati je dejal, da prepoznava trdno podlago za širok družbeni konsenz glede mirovnih prizadevanj, saj je "zavest o spoštovanju človekovih pravic v Sloveniji danes na srečo višja kot v večini Evrope. Nihče ni zaprt niti ne izgublja službe, če kritizira genocid Izraela nad Palestinci. Na tem, še dovolj zdravem jedru družbe, poskusimo graditi mir brez oboroževanja".

Pred predsedniško palačo je zbrane nagovoril profesor sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti Rastko Močnik. Dejal je, da bi se morala slovenska vlada ravnati po ustavi, ne po ukazih birokracije EU-ja. "Nočemo vojne z Rusijo, ki jo pripravlja ta ista birokracija in zavračamo militaristično politiko EU-ja," je poudaril. "Nočemo, da bi nas omadeževala peščica vojnih dobičkarjev in krvavih orožarjev. Nobenih vojnih dobičkov v našem imenu. Ne gremo na vzhodno fronto, izstopimo iz Nata," je dejal Močnik.

Na shod pozvala Civilna koalicija za mir in proti oboroževanju

"Od vlade, državnega zbora in predsednice države zahtevamo odločno mirovno politiko!" so v pisnem vabilu na shod pozvali v Civilni koaliciji za mir in proti oboroževanju, ki sodeluje z iniciativo Glas ljudstva. "Ostro nasprotujemo povečevanju porabe za orožje in nikakor ne pristajamo, da bi se z našo vojsko in orožjem podpiralo ekonomsko-politične obračune svetovnih velesil," so zapisali.