Premier Robert Golob je v pisni izjavi ob obletnici podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije poudaril kot moralno obvezo, pa tudi nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN-a, "ki ne samo poziva k pomoči, ampak zapoveduje pomoč držav članic žrtvi agresivne vojne", so sporočili iz premierjevega kabineta.

Poudaril je tudi, da se Slovenija z zavezniki, "s katerimi delimo skupno zavezanost demokraciji in človekovim pravicam, nedvoumno zavzema za mir in mirno rešitev nastalega konflikta", da pa poziv k takojšnji zaustavitvi vojne lahko naslovijo samo na Moskvo. "Šele ko bo agresija ustavljena, lahko dobita priložnost diplomacija in z njo mir," je dodal.

"Slovenija in zavezniki znotraj zveze Nato in Evropske unije smo enotni v prizadevanjih za obrambo svobode in doseganje pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. Dokler ima ukrajinsko ljudstvo potrebo po vojaški obrambi, je naša moralna dolžnost, da ga podpiramo. Nobene pravice nimamo, da bi jih silili v rešitve, s katerimi se sami ne strinjajo," je dodal.

"V mislih sem danes še toliko bolj s prebivalci in prebivalkami Ukrajine, svojci in prijatelji žrtev, ranjenimi, ukrajinskimi vojaki, ki branijo svoje domove, z otroki, ženami in vsemi, željnimi miru in svobode," je poudaril in dejal, da je "odgovornost Rusije kot ene od ustanovnih članic Združenih narodov in garantov miru po drugi svetovni vojni še toliko večja in njena ravnanja v Ukrajini v zadnjem letu dni še toliko bolj obsojanja vredna". Izjavo je sklenil z besedami "Slava Ukrajini".

Na Kongresnem trgu shod v podporo ukrajinskemu narodu

Ukrajinska skupnost v Sloveniji in ukrajinsko veleposlaništvo sta ob obletnici začetka vojne v Ljubljani pripravila shod v podporo Ukrajini, v spomin tistim, ki so zaradi ruske agresije izgubili življenje, in kot izraz hvaležnosti za vso podporo, ki jo Slovenija od začetka vojne nudi Ukrajini. Shoda se je udeležilo nekaj sto ljudi, med njimi številni ukrajinski begunci, ki so na Kongresnem trgu prisluhnili videonagovoru ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega.

Zbrane je nagovoril tudi ukrajinski veleposlanik Andrij Taran, ki se je Sloveniji zahvalil za politično, vojaško in humanitarno pomoč v zadnjem letu. Kot je dejal, je Slovenija od začetka ruske invazije 24. februarja lani dala tudi zatočišče številnim Ukrajincem in poskrbela za več vojnih ranjencev. Vsem žrtvam vojne so se na trgu poklonili z minuto molka.

Da Slovenija od začetka vojne v celoti podpira neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter odločno obsoja rusko agresijo, je v svojem nagovoru potrdil obrambni minister Marjan Šarec. Ob tem je poudaril, da pri tej vojni ne gre le za eksistencialno grožnjo Ukrajini, ampak tudi za "napad na celoten na pravilih utemeljen mednarodni red". "Vojna, ki ima globalne negativne posledice, tudi za prebivalstvo Ruske federacije, pomeni grobo kršitev mednarodnega prava, humanitarnega prava, in Ustanovne listine OZN-a," je poudaril minister.

Ob koncu je Šarec zbranim sporočil, da Slovenija podpira vsa iskrena prizadevanja za dosego pravičnega miru v Ukrajini. "Vojna, kakršne v Evropi na začetku 21. stoletja ne bi smelo biti, se mora končati," je povedal minister in dodal, da "nikakor ne smemo pozabiti na pomen mednarodne solidarnosti pri povojnem okrevanju Ukrajine". Po govorih so se udeleženci shoda s številnimi ukrajinskimi zastavami odpravili do Moderne galerije, ki je v neposredni bližini ruskega veleposlaništva v Ljubljani.

Shoda se je udeležilo nekaj sto ljudi, med njimi tudi ukrajinski begunci, ki so na Kongresnem trgu prisluhnili videonagovoru ukrajinskega predsednika Zelenskega, nagovore pa sta med drugimi imela tudi ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran in slovenski obrambni minister Marjan Šarec. Sledil je sprehod po središču prestolnice.

Sočasno je na Prešernovem trgu potekal manjši shod, na katerem so udeleženci pozivali k ustavitvi obstoječih politik oboroževanja Ukrajine. V nasprotju s shodom na bližnjem Kongresnem trgu je bilo slišati številne kritike na račun Nata, ZDA, EU-ja, tudi zunanje ministrice Tanje Fajon. Več zbranih je nosilo sporočila s pozivi k miru, vojno v Ukrajini pa so nekateri označevali za "geostrateško vojno Rusije in ZDA".

Slovenija do zdaj pomagala Ukrajini s skoraj 30 milijoni evrov pomoči

Urad vlade za komuniciranje je ob obletnici v sporočilu za javnost poudaril, da je Slovenija v lanskem letu Ukrajini pomagala s skoraj 30 milijoni pomoči, od človekoljubne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.

Sorodna novica Eno leto vojne v Ukrajini: stotisoči mrtvih, milijoni beguncev in razdejana država

Nekaj več kot 70.000 ukrajinskih beguncev je prebivališče prijavilo v Sloveniji, status začasne zaščite pa jih je pridobilo 7963. Ti imajo pravico do začasnega prebivanja, nastanitve, zdravstvenega varstva, dela, izobraževanja, denarne pomoči, združevanja družine. V program začetne integracije jih je vključenih 445.

Na prošnjo ukrajinskega veleposlaništva je Slovenija uspešno izpeljala premestitev 20 otrok iz sirotišnice v Lugansku. Sprejela je tudi dva ukrajinska ranjenca. Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon.

Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu in si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU-ju in vse doslej sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, in pozvala Rusijo, da tako delovanje nemudoma preneha.

Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Je tudi med podporniki resolucije ZN-a o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili z Ukoma.

Fajon: V vojni vsak dan več civilnih žrtev in uničene infrastrukture

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obletnici začetka ruske agresije nad Ukrajino poudarila, da bo Slovenija Ukrajini stala ob strani, dokler bo potrebno: "Podpiramo vse napore v smeri, da čim prej zagotovimo trajen in pravičen mir v Ukrajini." Ministrici se zdi nesprejemljivo, da leto dni od začetka brutalne ruske agresije vsak dan vidimo pobijanje nedolžnih civilistov, žensk, otrok in uničevanje civilne infrastrukture.

"Težko si je danes zamisliti, da si nekdo s silo in z orožjem skuša nezakonito, protipravno prilastiti ozemlje, suverenost in ozemeljsko celovitost druge države," je zapisala v izjavi, objavljeni na predvečer obletnice. Ob obljubi nadaljnje podpore Ukrajini in naporom v smeri miru je podprla tudi "vsa prizadevanja, ki jasno ločijo, kdo je agresor in kdo je žrtev". "Agresor je Ruska federacija, žrtev je Ukrajina," je poudarila.

"Narediti moramo vse, da po diplomatskih kanalih skušamo ustaviti napade, uničevanje infrastrukture, pobijanje ljudi in da vzpostavimo pogoje za pogovore, za trajen in pravičen mir v Ukrajini," je sporočila in dodala, da si mir želijo Ukrajina in mi vsi.

Ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN-a v New Yorku se je Fajon srečala tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, ki se je ob tej priložnosti Sloveniji zahvalil za pomoč v zadnjem letu. V videoposnetku, ki ga je zunanje ministrstvo objavilo na Twitterju, je Kuleba dejal, da tega ne bodo nikoli pozabili.

Dogodek ob obletnici izbruha vojne so priredili tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Diplomatski zbor in uslužbence ministrstva je v imenu ministrice Tanje Fajon nagovorila v. d. generalne sekretarke Renata Cvelbar Bek. "Naj bo ta žalostna obletnica začetka ruske agresije na Ukrajino spomin na žrtve in opomin, da kršitve mednarodnega pravnega reda, ki smo ga tako težko zgradili, ne morejo in ne smejo postati naša nova normalnost," je poudarila.

Tudi tega dogodka se je udeležil ukrajinski veleposlanik Taran, sicer nekdanji obrambni minister Ukrajine, ki se je v nagovoru zahvalil Sloveniji za podporo in pomoč. "To leto je bilo leto močnega boja, leto ukrajinske železne volje, leto neverjetnega poguma in hrabrosti ter skupne vere v zmago. Naš pogum je odraz ljudi in mednarodne podpore vseh naših partnerjev in prijateljev. Skupaj smo obstali že 365 dni in ne dvomim, da bo zlo premagano in vsi zločini kaznovani," je povedal Taran.