"Treba je nadaljevati privatizacijske procese, pri čemer je treba izhajati iz strategije in klasifikacije naložb. Presojati je treba od primera do primera. Ključna infrastruktura naj ostane v lasti države," med drugim piše v najnovejši različici koalicijskega sporazuma, ki so ga prvi pridobili v uredništvu časnika Finance, stranka SMC pa ga je poslala strankam DeSUS, ZaAB, NSi in SD.

Nova predlagana koalicijska pogodba prav tako ohranja uvedbo nepremičninskega davka in ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, upokojencem pa regres za leto 2015 obljublja le, če bo to v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi države.

Socialne kapice ne omenja več, bi pa z manjšimi socialnimi prispevki ob hkrati zeleni davčni reformi razbremenili plače.

Na področju gospodarstva poudarja strukturno preobrazbo gospodarstva in znižanje prispevkov z zeleno davčno reformo. S postopno ukinitvijo okolju škodljivih subvencij nameravajo ustvariti razmere za postopno znižanje obremenitev dela s socialnimi prispevki ter večjo stroškovno konkurenčnost gospodarstva.

"Obstaja tudi določen potencial za povečanje prihodkov z razširitvijo davčnih osnov pri 'neenergetski' obdavčitvi (npr. davki na naravne vire in onesnaževanje). Treba je spodbujati 'zeleno' usmeritev, ko država namesto dobrih stvari (delo, kapital) vse bolj postopno obdavčuje slabe stvari (zeleni davki) in ukinja okolju škodljive subvencije ter tako zmanjšuje stroške dela in zmanjšuje pritiske na okolje (dvojna dividenda)," je zapisano.

Koalicijska pogodba predvideva tudi izboljšanje upravljanja državnega premoženja ter okrepljen nadzor nad plačevanjem prispevkov in davkov delodajalcev in uvedbo davčnih blagajn za zajezitev sive ekonomije, poudarjajo Finance.

Ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Na področju bank koalicijska pogodba izpostavlja strateško premišljeno privatizacijo državnih bank ter potrebo po vzpostavitvi učinkovitega sistema nadzora in izvajanje aktivnega nadzora nad delovanjem slabe banke (DUTB) in finančnih nadzornih institucij ter morebitno združitev finančnih nadzornih institucij.

Koalicijska pogodba pri zdravstvu predlaga zdravstveno reformo, ki je usmerjena v ukinjanje dopolnilnega zavarovanja in njegovo nadomestitev z dajatvijo. "Odhodkovne postavke ZZZS-ja bomo očistili vsebin, ki ne spadajo v obvezno zdravstveno zavarovanje (specializacije zdravnikov, pripravništva, terciar I). Okrepili bomo nadzor nad zaračunavanjem zdravstvenih storitev izvajalcev, povečali avtonomnost in odgovornost ZZZS-ja ter poenostavili partnerski dialog v javnem zdravstvu." Ob tem se bodo zavzemali za sistem skupnega javnega naročanja.

Na področju javnih financ napovedujejo uvedbo fiskalnega pravila in vzpostavitev fiskalnega sveta, katerega naloga bo ocenjevanje, usmerjanje in dajanje strokovnega mnenja o predlogu proračuna države z vidika njegove vzdržnosti, stabilnosti in učinkovitosti, še preden bo ta poslan v DZ. Napovedujejo spremembe zakona o študentskem delu za odpravo anomalij v sedanji ureditvi, uvedbo nepremičninskega davka in davčno reformo.

Regres in usklajevanje pokojnih odvisna od javnofinančnih zmožnosti države
V zvezi s starejšimi koalicijska pogodba napoveduje pripravo okvira za novo pokojninsko reformo in iskanje sistemskih rešitev za delovanje pokojninske blagajne. V letu 2015 bodo upokojenci regres dobili, če bodo to dopuščale javnofinančne zmožnosti države, v skladu s katerimi se bodo pokojnine usklajevale v primeru več kot dve- ali triodstotne gospodarske rasti. Predvideva se tudi uvedba urada za medgeneracijsko sodelovanje, ki bo nasledil urad za mladino.
Na področju sodstva nameravajo omejiti korupcijska tveganja v pravosodju, zmanjšati pretirane politične pristojnosti ministrstva za pravosodje zaradi zagotavljanja samostojnosti in neodvisnosti sodstva, poostriti nadzor nad izvajanjem lobistične zakonodaje ter urediti zemljiškoknjižne evidence.

Glede energetike napovedujejo neodvisno revizijo izvedbe gradnje TEŠ 6, naložbe v hidroelektrarne ter posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka NEK-a, obljubljajo pa tudi energetsko sanacijo stavb v državni, občinski in zasebni lasti, saj so prepričani, da bo ta pripomogla k zagonu gradbeništva in obenem povečala posojilno dejavnost poslovnih bank - ob uporabi evropskih sredstev, kot dodajajo.

Bo "mavrično koalicijo" potopila prav socialna kapica?
Na podlagi tega osnutka pogodbe bodo stranke v prihodnjih dneh nadaljevale pogajanja o oblikovanju vladne koalicije. V NSi-ju so napovedali, da se bodo odločili v sredo zvečer glede na to, koliko njihovih predlogov bo upoštevanih. Med glavnimi zahtevami je uvedba socialne kapice, ki pa ji odločno nasprotujejo v drugi potencialni koalicijski stranki SD-ja. Zato sta se prek medijev sporekla vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin in predsedujoči SD-ju Dejan Židan. Židan je v ponedeljek zatrjeval, da v pogodbi ne bo niti delne socialne kapice, ki so jo v SMC-ju omenjali že v prvem osnutku pogodbe.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je očitno z izpogajanim zadovoljen, saj je po pogovorih danes omenjal tudi pogovore o kadrovskih zadevah. V Zavezništvu Alenke Bratušek so optimistične napovedi izrekali že pred dnevi. Kako se bodo stranke na koncu odločile in katere bodo podpisnice pogodbe, pa bo znano v prihodnjih tednih.