Skupnost občin je že pred časom predlagala ukrepe, s katerimi bi se posledično znižali stroški občin, kar bi pomenilo, da bi država občinam lahko tudi dala manj denarja skozi povprečnino. A je od teh predlogov le malo upoštevanega v zakonu o uravnoteženju javnih financ, pravi generalna sekretarka skupnosti Jasmina Vidmar.

Občine opozarjajo na stroške zaradi uredb
Zakon je naravnan na varčevanje na ravni države, medtem ko nekateri ukrepi po njenih besedah celo povečujejo stroške občin. Edini ukrepi, ki bi stroške občin znižali, so nižanje normativov v šolstvu in ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka.

Na stroške, ki jih imajo s tem, ko so vrtci in šole prepolni in je treba graditi vedno nove in podobno, so občine že dolgo opozarjale. Zdaj pa se po najnovejših predlogih vlade kaže, da bodo ti ukrepi sprejeti v precej milejši obliki, kot so sprva predlagali.

Birokratska pravila dražijo delovanje
Občine bi zato želele, da bi vlada z njimi podpisala nekakšen protokol, v katerem bi se zavezala, da bi se finančne obremenitve občin znižale. Želeli bi si tudi poenostavljanje postopkov in odpravo administrativnih ovir, pa tudi premislek o nekaterih zakonskih rešitvah, ki občine spravljajo v slabši položaj. Kot primer Vidmarjeva navaja odločitev, da lahko v zemljiško knjigo nepremičnine vpisujejo le notarji.

"Prej so pooblaščene osebe na občinah lahko poskrbele same za vpis občinskih nepremičnin v zemljiško knjigo. Zdaj pa vpis sicer lahko predlagajo, a mora vsak dokument biti spremenjen v elektronsko obliko, to spremembo pa lahko naredi le notar, ki mu mora občina za to plačati. V času, ko so občine v postopku pridobivanja zemljišč in priprave za kakšno večjo naložbo, lahko ti zneski nanesejo tudi do več sto tisoč evrov," pojasnjuje.