Že od predčasnih volitev, na katerih je bil za poslanca izvoljen tudi Janez Janša, ki prestaja zaporno kazen na Dobu, potekajo razprave o spornosti njegovega mandata. Na ustanovni seji so poslanci potrdili vse poslanske mandate, a so v Zavezništvu Alenke Bratušek napovedali, da bodo zahtevali razpravo o Janševem mandatu.

9. člen zakona o poslancih namreč določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Vendar lahko vseeno ohrani mandat, če poslanci sklenejo, da lahko obsojenec opravlja poslansko funkcijo.

Na prvi seji nove mandatno-volilne komisije je Jani Möderndorfer pozval predsednika komisije, naj čim prej skliče novo sejo, na kateri bodo o tem razpravljali. Mitja Horvat (SMC) jo je sklical za petek. Na dnevnem redu sta dve točki: oddaja službenih stanovanj v najem in prenehanje mandata poslanca.

V komisiji, v kateri imajo mesta predstavniki vseh poslanskih skupin, še vedno ni članov Janševe stranke SDS, saj iz SDS-a niso predlagali nikogar.

Trenutno pet poslanskih skupin
V državnem zboru se sicer postopoma oblikujejo poslanske skupine. Danes je svojo ustanovila stranka DeSUS, njev vodja je znova postal Franc Jurša. Združena levica naj bi poslansko skupino oblikovala v sredo, stranke SMC, SD, NSi in ZaAB pa so jih že. Kdaj bodo to storili v SDS-u, se še ne ve.

Novi predsednik državnega zbora Milan Brglez je za STA dejal, je glede na vse, kar se dogaja, povsem možno, da poslanska skupine SDS do roka ne bo oblikovana. "Vsak tak postopkovni korak ima lahko posledice, konec koncev tudi na koalicijska pogajanja, saj posvetovanj o mandatarju predsednik republike ne more izpeljati, če niso oblikovane poslanske skupine," je dodal.

V SDS-u so tudi napovedali, da njihovi poslanci ne bodo prevzemali vodstvenih funkcij. Brglez sicer pravi, da je že na ustanovni seji ugotovil, da je treba biti na postopkovne zaplete vnaprej pripravljen, če hočeš ustrezno reagirati. Bodo pa vse te napovedi o nesprejemanju funkcij, tudi funkcije podpredsednika DZ, otežile delo državnega zbora, pravi Brglez, saj ta po njegovem mnenju ne bo mogel biti do popolnosti konstituiran.

"Hkrati pa bo otežilo mojo vlogo. Če ni podpredsednika, tudi pomoči, ki jo predsednik DZ potrebuje tudi proceduralno pri vodenju sej, ne bo. Težje bo sprejeti nekatere odločitve, ki jih po ustavi moramo. Do konca meseca moramo sprejeti tudi odločitve glede odborov, da DZ lahko deluje normalno. Že moj kolegij ne more delovati, če niso imenovani vsi stalni vodje poslanskih skupin," je naštel.

O vsem tem se namerava kot novi predsednik DZ s SDS-om tudi pogovoriti, a bo najprej počakal do izteka rokov. Ob tem pa dodaja, da več kot to, da jih povabi na pogovor, sam težko naredi.