"Prvi cilj predloga je pomoč najranljivejšim skupinam," je v predstavitvi svežnja pomoči poudaril infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in spomnil, da je zanje predvidenih 150 evrov v obliki energetskega vavčerja, ki bo izplačan do 15. aprila. Vrednost tega ukrepa je 106 milijonov evrov, ki ne bremenijo proračuna, ampak podnebni sklad.

Po njegovih besedah bodo z zakonom razbremenili vse državljane, saj so "za približno 35 odstotkov znižali ceno položnic za vsa gospodinjstva". "Razbremenjena bodo vsa gospodinjstva in vsi gospodarski subjekti, je v parlamentu poudaril Vrtovec.

"V poslanski skupini SDS smo prepričani, da je vlada ukrepe v interventnem zakonu ustrezno pretehtala," je dejal Bojan Podkrajšek. Mihael Prevc iz NSi-ja pa je povzel, da se s predlogom zakona želi prebivalcem, katerih gmotno stanje je zaradi visokih cen energentov ogroženo, zagotoviti pomoč v obliki različnih začasnih ukrepov. "V NSi-ju stavimo na skupno dobro in solidarnost," je poudaril.

Mojca Žnidarič iz Konkretno je menila, da "zakon odgovarja na trenutne razmere in rešuje marsikatero stisko ljudi, ki so se znašli v primežu negotovosti, še posebej zdaj v drugi polovici kurilne sezone". V poslanski skupini DeSUS pa so bili po besedah Ivana Hršaka zadovoljni s pojasnilom vlade, da je 15. april za izplačilo dodatka "skrajni možni datum".

Dodatek se bo štel v dohodek v primeru zaprositve za izredno socialno pomoč

Dušan Šiško iz SNS-a je opozoril, da se dodatek ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni socialni pomoči. "Nekateri bodo zaradi 150 evrov ostali brez možnosti, da dobijo okoli 600 evrov izredne socialne pomoči," je dejal in ocenil, da je ta podatek "bistveno pomembnejši, kot to, da bodo solidarnostni dodatek dobili tudi nekateri ministri".

Sorodna novica DZ izglasoval prepoved referenduma o nakupu oklepnikov boxer, Levica napoveduje ustavno pritožbo

"V poslanski skupini SD ocenjujemo, da so nekatere rešitve tega zakona nujno potrebne in jih je treba sprejeti, nekatere rešitve pa še vedno ostajajo vprašljive. Kljub temu da nekatere rešitve podpiramo, ostaja dvom in vprašanje, zakaj je vlada odreagirala tako pozno oziroma, bolje rečeno, skoraj prepozno," je dejal Soniboj Knežak iz SD-ja. Tako je po njegovem na mestu vprašanje, ali ne gre ponovno za predvolilni manever vladajočih.

Edvard Paulič iz LMŠ-ja je spomnil na besede ministra izpred štirih mesecev, da panika ni potrebna, a bi po njegovem "državljani pomoč že zdavnaj potrebovali". Obžaloval je, da je odbor zavrnil njihov predlog, da bi pomoč prejeli tudi dijaki in študenti, ki so upravičeni do dodatka za bivanje, ter rejniške družine. Glede datuma predvidenega izplačila pa je ocenil, da "vlada očitno meni, da bo pomoč ljudem prišla bolj prav teden dni pred volitvami".

Ker v Levici ocenjujejo, da je pomoč nujno potrebna, zakonu ne bodo nasprotovali, je povedala Nataša Sukić. Spomnila je na njihova neuspela prizadevanja, da bi se energetski boni razdelili v 15 dneh po uveljavitvi zakona glede na realni dohodek gospodinjstva in da se denar vzame iz proračuna, ter na uspešen predlog, da se z januarjem prekvalificira vse gospodinjske odjemalce, ki so v poslovnem odjemu, v gospodinjske odjemalce.

V SAB-u vidijo največjo težavo predloga v tem, da bodo pomoč prejeli tudi tisti, ki se jim cena energentov ni dvignila, ker jim je dobavitelji sploh niso zvišali, ter posamezniki, ki je dejansko ne potrebujejo. Ker se zakonu napoveduje ustavna pritožba, predlagajo sprejetje dopolnila, da bi namesto začasnega neplačevanja omrežnine država začasno znižala DDV in s tem breme krize vzela nase, je povedal Andrej Rajh.

Janja Sluga iz nepovezanih poslancev je menila, da se je "vlada v preteklih mesecih raje kot z blaženjem posledic dviga cen energentov ukvarjala s kadrovskim lomastenjem po energetiki in njenim političnim okoriščanjem". Pomoč po njenih besedah prihaja "pol leta prepozno", tudi za tiste, ki jim dobavitelji niso povišali cen. To, da vlada izkorišča povišanje cen in stisko ljudi za predvolilno kampanjo, pa je po njenem "popolnoma nesprejemljivo".

V SAB so predlagali dopolnilo, po katerem bi namesto omrežnin država znižala DDV. Zaradi poseganja v omrežnine se namreč napoveduje ustavna presoja zakona in na to je bila vlada po mnenju Alenke Bratušek iz SAB pravočasno opozorjena. "Potem bodo pa spet drugi krivi, da denar ne pride do ljudi," je dejala in dodala: "Da se izognemo ustavni presoji tega zakona in zadržanju, predlagamo, da namesto omrežnine država zniža DDV. To so naredile tudi druge države." Tomaž Lisec (SDS) je menil, da bi opozicija, če bi v koaliciji predlagali znižanje DDV, vpila, da želijo pomagati (tudi) bogatim.

Paulič (LMŠ) je ocenil, da je predlagani način dodelitve dodatkov nepravičen: "Če živita dva upokojenca v skupnem gospodinjstvu in ima vsak po 900 evrov pokojnine, bosta dobila 300 evrov dodatka. Če živi en upokojenec sam v gospodinjstvu in ima 1000 evrov pokojnine, dodatka ne bo dobil. Če živi družina v najemu, in ima 2000 evrov prihodka mesečno, dodatka ne dobi." Zato se je zavzel za to, da bi bila pomoč vezana na dohodek gospodinjstva. Podobno sta Tine Heferle (LMŠ) in Marko Koprivc (SD) menila, da vse velike družine pomoči ne potrebujejo - nekatere, tudi tiste ministrov, namreč zaslužijo dovolj - ne bodo pa je deležni nekateri, ki bi jo potrebovali, npr. nekateri študenti.

Nataša Sukič (Levica) je bila kritična, da so izplačila predvidena iz podnebnega sklada, ki da ni namenjen blažitvi socialnih stisk, ampak zeleni prihodnosti. Menila je tudi, da bodo ljudje pomoč dobili prepozno, saj da aprila običajno ni več treba ogrevati.

"Karkoli bi pripravili, ne bi bilo prav," ji je glede sredstev iz podnebnega sklada odgovoril minister Vrtovec in navedel določilo zakona, da so lahko sredstva sklada namenjena tudi za ukrepe za zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkimi ali srednje visokimi prihodki. Dodal je, da se z višjimi cenami emisijskih kuponov bolj polni tudi podnebni sklad; samo od Termoelektrarne Šoštanj se bo po njegovih besedah letos steklo dodatnih 150 milijonov evrov.

Boris Doblekar in Marijan Pojbič (oba SDS) sta poudarila, da želijo z zakonom pomagati ljudem v stiski, Jožef Horvat (NSi) je tistim v težavah svetoval, naj zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč. Pojbič je opoziciji očital dvoličnost, saj govori, da želi pomagati ljudem, zakona pa ne podpira. V opoziciji so poudarjali, da so oktobra lani predlagali pomoč zaradi podražitev, a jo je koalicija takrat zavrnila.

Poslanci naj bi podprli sveženj pomoči gospodarstvu in kmetijstvu zaradi dražitve energentov

Poslanske skupine so večinoma napovedale podporo predlogu zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu. Predlog zakona po dopolnilih, sprejetih na seji matičnega odbora DZ minuli teden, določa, da bodo do pomoči upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile v Sloveniji registrirane do 1. decembra 2021 in ki jim bodo stroški energije v letu 2022 glede na leto 2021 narasli za več kot 40 odstotkov.

Višina pomoči ne bo smela presegati 60 odstotkov škode, ki bo opredeljena kot povečanje stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021, dodatno bo pomoč omejena s pavšalnimi zneski po kategorijah upravičencev glede na njihove prihodke od prodaje in delež stroškov energije v poslovnih odhodkih. Pomoč bo lahko znašala od 30 evrov do dveh milijonov na upravičenca. Ukrep se bo izvajal kot splošni ukrep in torej ne bo šlo za upoštevanje pravil državnih pomoči, je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.

Upravičenci bodo morali izjavo s potrebnimi podatki Finančni upravi RS (Furs) predložiti do 15. aprila, Furs bo pomoč izplačal do 5. maja, določa predlog. Za ukrep je predvidenih 70 milijonov evrov za okoli 40.500 upravičencev.

Kmetijska gospodarstva in čebelarji bodo do finančnega nadomestila upravičeni, če jim bodo stroški energije in stroški mineralnih gnojil letos glede na lani narasli za več kot 40 odstotkov. Za kmetijska gospodarstva bo nadomestilo v obliki plačila na hektar glede na vrsto rabe, in sicer za trajno travinje 49 evrov, trajne nasade 138 evrov in za njivske površine 105 evrov. Čebelarji bodo lahko dobili pavšal v višini pet evrov na čebeljo družino. Pomoč na področju kmetijstva naj bi znašala skupno 25 milijonov evrov, prejelo pa naj bi jo okoli 41.000 upravičencev.

Dopolnjeni predlog določa tudi, da se rok za predložitev obračunov davka od dohodka pravnih oseb zamakne za en mesec, do 30. aprila. Poslanske skupine so napovedale, da bodo predlog podprle oz. mu ne bodo nasprotovale.

Poslanci naklonjeni začasnemu povečanju obsega dela upokojencev

Poslanci so sicer razpravljali tudi o predlogu zakona o interventnih ukrepih za podporo trgu dela, ki bi začasno povečal dovoljeni obseg začasnega in občasnega dela upokojencev, ki ga je vlada pripravila zaradi pomanjkanja delovne sile v luči covida-19.

Predlog zakona predlaga izjemo od zakonske ureditve, in sicer v obliki povečanja mesečnega in letnega dovoljenega obsega opravljenega začasnega in občasnega dela upokojencev. Po trenutno veljavni zakonski ureditvi lahko upokojenec opravlja začasno in občasno delo v obsegu največ 60 ur na koledarski mesec, predlog interventnega zakona pa ta obseg zvišuje na 90 ur mesečno, je v DZ-ju povzela državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.

Po veljavni ureditvi lahko upokojenec začasna in občasna dela opravlja tudi 90 ur mesečno, vendar največkrat trikrat letno. Ta višina se s predlogom spreminja na največ 120 ur. Spremembe bi veljale do 31. decembra 2022 brez predvidene možnosti podaljšanja.

Podporo so zakonu napovedali v strankah SDS in NSi in Konkretno. Jurij Lep je v imenu nepovezanih poslancev dejal, da tudi zakon o povečanju obsega dela upokojencev prihaja prepozno. "Bolj kot danes bi ga potrebovali, ko je bilo število okužb zaradi omikrona v naglem porastu," je poudaril. Branko Simonovič (DeSUS) je načrtovan ukrepu podprl in prav tako izrazil obžalovanje, da ni bil predviden že prej. Podporo zakonu je izrekel tudi Vojko Starović iz SAB-a. Predlog upokojencem priznava njihov potencial prispevka družbi, je ocenil. Jani Ivanuša (SNS) je dejal, da so v stranki veseli, "da upokojenci niso več skupina, ki so bolj dovzetni za hujši potek in da je vlada le našla način, da uredi tudi možnost, da se trenutno zagato rešuje tudi z upokojenim kadrom".

Tudi v poslanski skupini LMŠ so poudarili, da je vlada ukrep v DZ poslala prepozno, obenem so prepričani, da je obdobje začasnega ukrepa predolgo. Zato z dopolnilom predlagajo, da bo ukrep veljal do 30. junija z možnostjo podaljšanja. Poslanka Andreja Zabret (LMŠ) je bila kritična tudi do tega, da tudi ta zakon ni bil obravnavan v okviru socialnega dialoga.
Glede na sproščanje vseh ukrepov je tudi Matjaža Hana (SD) strah, da bo zakon zgrešil cilj. Miha Kordiš pa je v imenu poslanske skupine Levica med drugim poudaril, da zakon ne razlikuje med podjetji, ki imajo težave s kadri zaradi karanten, in vsemi drugimi.