Ukrepi, ki jih predvideva predlagani zakon, so po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Blaža Košoroka skupaj vredni približno 210 milijonov evrov.

Zaradi izboljšanja socialne varnosti ranljivih skupin bo izplačan enkratni solidarnostni dodatek 150 evrov. Prejeli ga bodo upokojenci, ki so imeli decembra največ 1000 evrov pokojnine, upravičenci do denarne socialne pomoči, varnostnega dodatka ali nadomestila za invalidnost, pa tudi prejemniki otroškega dodatka od prvega do šestega dohodninskega razreda, rejniki in prejemniki dodatka za veliko družino, ki bodo prejeli še dodatnih 50 evrov. Gre za okoli 710.000 upravičencev.

Izplačila bodo po Košorokovih besedah izvedena najpozneje do 15. aprila, sredstva, teh bo približno 106,5 milijona evrov, bodo iz sklada za podnebne spremembe. Za tri mesece bodo vsi odjemalci oproščeni plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Izpad prihodka je ocenjen na okoli 18,2 milijona evrov.

Enako začasno bo za vse odjemalce zamrznjeno plačevanje tarifnih postavk omrežnin za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo ter donosnost distribucijskega operaterja. Zaradi tega bodo po njegovih pojasnilih odjemalci prejeli povprečno za 30 odstotkov nižje položnice.

Primanjkljaj iz tega naslova, ki je približno 85 milijonov evrov, se pokrije tako, da agencija za energijo za letos zniža priznani regulirani donos na sredstva elektrodistributerjev, kar bo moral upoštevati tudi Slovenski državni holding pri pričakovanih donosih, je navedel Košorok.

Niso vsi zadovoljni z neplačevanjem omrežnin

Direktorica agencije za energijo Duška Godina je znižanju omrežnin na nič odločno nasprotovala, saj je v nasprotju z evropskim pravom, na kar je sicer opozorila tudi zakonodajno-pravna služba. Omrežnine in tarifne postavke določajo izključno regulatorni organi, ki so neodvisni in samostojni, je poudarila in dodala, da agencija ni bila seznanjena z ukrepom niti ni bila povprašana za morebitne analize ali posledice takšnega ukrepa.

Ta ukrep je po njenem mnenju nepremišljen in neuravnotežen. Podjetja, ki upravljajo to kritično infrastrukturo in so zadolžena za zagotavljanje varne, zanesljive in kakovostne oskrbe z energijo, v treh mesecih ne bodo prejela niti evra za pokrivanje svojih stroškov, je dejala in dodala, da smo edina država EU-ja, ki bo sprejela tak ukrep. Po njenem bo izpad prihodkov za distribucijo okoli 70 milijonov evrov, skupaj s prenosom pa blizu 95 milijonov evrov.

Godina je opozorila tudi, da so med lastniki elektrodistributerjev tudi manjšinski delničarji in v njihovem imenu se država ne more odpovedati donosu.

Mali delničarji se sklicujejo tudi na ustavno sodišče

Tudi za predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankoviča je to nedomišljen ukrep in je predlagal, da bi veljal le za gospodinjske odjemalce. Društvo malih in manjšinskih delničarjev, ki so okoli 20-odstotni lastniki v petih elektrodistributerjih, bo sicer v primeru sprejetja zakona pravico iskalo na ustavnem sodišču in bo predlagalo začasno zadržanje zakona do odločitve.

Tudi predstavnik GIZ distribucije električne energije Roman Ponebšek je predlagal, da bi razbremenitev veljala le za gospodinjstva, hkrati pa bi se zagotovilo plačevanje opravljene storitve distribucij iz skladov, ki so posredno ali neposredno ustanovljeni v te namene.
Predlog zakona predvideva tudi izenačitev vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, torej z individualnimi kurišči in skupnimi kotlovnicami. Medtem ko je vlada izenačitev predlagala od začetka februarja do konca aprila, pa je odbor podprl dopolnilo Levice, ki izenačuje pravice za nedoločen čas od 1. januarja dalje.

Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju Boštjan Udovič je pozdravil, da je vlada prepoznala potrebe na tem področju, opozoril pa je na problematičnost izvedbe. Izpuščeno je namreč področje električne energije, ki je identična zemeljskemu plinu, ob tem pa poudaril, da izenačitev pravic daje že obstoječa zakonodaja in da bi bilo treba le prepoznati pravico etažnim lastnikom.

V več kot štiriurni razpravi so poslanci opozicije večinoma opozarjali, da je pomoč prepozna, da gre za predvolilne bombončke in da je pomoč nepravično porazdeljena, medtem pa so poslanci koalicije poudarjali, da je pomoč potrebna in pravočasna.

Kaj so povedali poslanci

Nepovezana poslanka Janja Sluga je med drugim poudarila, da je prav, da se pomaga najšibkejšim, a da je treba pomoč usmeriti bolj ciljno. Z enako količino denarja bi lahko naredili bistveno več, tistim, ki so najbolj prizadeti, bi lahko dali 300 evrov, izplačila bi lahko bila prej, nesprejemljivo se ji zdi tudi, da se denar jemlje iz podnebnega sklada, priti bi moral iz proračuna.

Tudi Edvard Paulič (LMŠ) je bil kritičen, da si je vlada vzela štiri mesece časa za pripravo, zato bi danes pričakoval, da bodo ukrepi pravični, da bodo naslovili vse skupine, ki pomoč potrebujejo, pomoč bi bilo treba vezati na dohodek gospodinjstev. Poudaril je še, da se je pozabilo na dijake in študente, ki imajo začasno prebivališče v kraju izobraževanja, in na rejniške družine z več kot štirimi otroki.

Nataša Sukič (Levica) je ocenila, da ima vlada veliko lopato, ko zajema sredstva iz državnega proračuna, ko pa gre za nekaj tako urgentnega, ko so ljudje v stiski, takrat se čaka in zavlačuje, nekatere se izpušča, drugim, ki tega ne potrebujejo, pa se daje. Če ima vlada resne namene, naj pomaga čim prej, v 15 dneh po uveljavitvi zakona, to pa naj stori na pravičen način.

Po mnenju Soniboja Knežaka (SD) je izplačilo pomoči tik pred volitvami že malo norčevanje in da bi lahko ime zakona spremenili tako, da vabi na volitve. Dejan Židan iz SD-ja pa je dodal, da je vlada krivična, ker daje nekaterim, ki tega denarja ne potrebujejo, nekateri, ki pa ga potrebujejo, pa niso vključeni v predlog zakona; merilo za pomoč naj bo za vse enako.

Alenka Bratušek (SAB) je bila kritična do porabe sredstev iz podnebnega sklada, ki so namenjena zeleni prihodnosti. Zakaj se niste odločili za znižanje DDV-ja ali trošarin, je vprašala. Določeni ukrepi so po njenem potrebni, a denar bodo dobili tudi tisti, ki niso nič prizadeti. Verjame, da sistem omogoča, da se ugotovi, komu se je položnica povišala.

Za Borisa Doblekarja (SDS) je pomoč še kako dobrodošla in tudi pravočasna, spomnil pa je, da je bilo s protikoronskimi zakoni sprejeto že veliko ukrepov pomoči. Ne boji se, da bi zaradi začasnega neplačevanja omrežnin nastale težave, če pa bodo, se bodo sproti reševale. Janez Moškrič iz SDS-a pa je dodal, da je individualno ugotavljanje, kdo pomoč res potrebuje, v praksi neizvedljivo, zato predlagani zakon temelji na osebah, ki so že zdaj po sklopih v sistemu, ki dobiva pomoč.

Tudi Mojca Žnidarič (Konkretno) je ocenila, da je skoraj nemogoče izračunati poračun na družinskega člana, da so želeli čimprejšnjo pomoč in da bodo dodatki izplačani zraven pokojnin in drugih dodatkov, tako ne bo dodatnega dela denimo z vlaganjem vlog. Na očitek, da je pomoč prepozna, pa je tudi ona ocenila, da se je najranljivejšim že pomagalo tudi s protikoronskimi zakoni.