Ob drugem največjem krščanskem prazniku smo se o njegovi vsebini, pomenu, lepoti, usodi pogovarjali z evangeličansko duhovnico v Lendavi in Selu Jano Kerčmar mlajšo in katoliškim duhovnikom, župnikom v župniji Krško – Videm ob Savi Mitjem Markovičem.

Kaj evangeličanom/katoličanom pomeni božič in kako ga praznujete?
Jana Kerčmar ml.: Nam, vernikom evangeličanske veroizpovedi, božič pomeni enako kot ostalim kristjanom. Je praznik rojstva Božjega Sina. Je pa res, da ga praznujemo malce drugače. Na sveti večer pri nas ni polnočnice, ampak imamo večerna bogoslužja. Ta so vsa v znamenju deteta v jaslicah, namenjena pa so predvsem našim otrokom. Cerkve so na ta večer ponavadi polne družin, majhnih otrok. Veroukarji nastopajo z božičnimi pesmicami, igricami ... Vsi otroci pa vedno nestrpno pričakujejo obdarovanje, ki jim ga vsako leto pripravijo naša Cerkev in naše cerkvene občine. Bogoslužja z obdarovanjem imamo tudi po domovih za ostarele. Na sam prvi in tudi drugi božični praznik imamo dopoldan praznična bogoslužja po cerkvenih občinah.

Kar pa se družinskega praznovanja in slovenskih običajev v naših evangeličanskih družinah tiče, pa žal o njih še vedno vem bolj malo. Moja mama je namreč Slovakinja in se v družini držimo bolj slovaških običajev.

Mitja Markovič: Božič je za katoličane zelo pomemben praznik. Ker je to Jezusov rojstni dan, je po svoji vsebini praznik, ki je teološko gledano takoj za praznikom Jezusovega vstajenja, torej veliko nočjo. Veličino obeh praznikov poudarjata obdobji duhovne in celostne priprave. Na božič se katoličani tako pripravljamo s štiritedenskim adventnim časom, katerega zunanji simbol je venec s štirimi svečami, za vernike pa je imel ta čas izrazito duhovno povabilo: povabilo k notranjemu spreobrnenju.

Božič je umeščen približno v čas najdaljše noči. Tako pride novica o tem, da je na Zemljo prišel Bog kot Luč, še toliko bolj do izraza. Zelo slikovito je obhajanje nočnih in posebej polnočnih svetih maš. Ko je noč najbolj temna, prihaja Luč. Sicer pa si božiča poleg polnočnice ne predstavljamo brez jaslic, torej brez zelo nazorne predstavitve dogodka Jezusovega rojstva. Te postavljamo tako po naših cerkvah kot tudi po domovih.

Pri nas božični čas obsega več praznikov. Poleg praznika Jezusovega rojstva so tu še praznik Svete družine, praznik prihoda svetih Treh kraljev in praznik Jezusovega krsta. V ljudskem pojmovanju pa se božični čas sklene na svečnico, 2. februarja, ko pospravimo tudi jaslice. Skupnemu bogoslužju po cerkvah se pridružujejo tudi bogoslužja po družinah. Poleg molitve ob jaslicah so najbolj znani blagoslovi stanovanj, domov. Ponekod kar na tri svete večere: na božični večer, na silvestrov večer in na večer pred tremi kralji.

Kakšen je pomen božiča za sodobno družino?
Jana Kerčmar ml.: Kolikor sama vidim v svojih cerkvenih občinah, je ravno božič tisti, ki v sodobnih krščanskih družinah nekako prebudi vse leto bolj ali manj zaspano vero. Na božič so cerkve vedno polne in veliko ljudi mi pravi, da si božiča ne znajo predstavljati brez bogoslužja. Sama pa si želim, da bi ljudje – kristjani – tako čutili vse leto in ne le ob praznikih …

Mitja Markovič: Zelo velik. Toliko večji, če družina vzame zares tudi omenjeni čas adventne priprave. Bolj ko so družinski člani vzeli zares vabilo k spreobrnjenju, večji blagoslov to prinese njihovemu skupnemu praznovanju božiča. Skupno postavljanje in krašenje božičnega drevesa, pripravljanje jaslic, pospravljanje domov, nenazadnje peka piškotov in drugih prazničnih dobrot - vse to lahko ob pravi modrosti očeta in mame v družinski ritem vnese nekaj nadnaravnega, prazničnega, posebnega, ki posameznikom in družini zelo koristi.

Se vam zdi, da se pomen, globina božiča izgublja?
Jana Kerčmar ml.: Ne bi rekla, da se izgublja, saj je ravno božič tisti, ki, kot sem že omenila, družine privabi v cerkev in marsikdo se v teh trenutkih zamisli nad sabo, svojim odnosom do Boga in sočloveka. Vesela sem, ko vidim, da božični prazniki v ljudeh prebudijo sočutje, dobroto.

Mitja Markovič: Vsaka ceremonija, svečanost, proslava, tudi vsako praznovanje potrebuje pripravo. Tako zunanjo pripravo v smislu priprave nekih svečanih prostorov, kakor tudi notranjo pripravo v smislu notranje odprtosti, umirjenosti, naraščajočega pričakovanja. Ritem obveznosti se pred božičem žal ne zmanjša, prej nasprotno, vsakdanjim opravilom se pridružujejo še nakupi, iskanje daril, sprejemi in druge obveznosti na delovnem mestu. Če praznovanja in priprave nanj ne umestimo dovolj visoko na naši prednostni lestvici, se nam seveda lahko vsebina božiča izgubi ali postane zelo plitva. Potem od globoko verskega praznovanja ostane samo še "družinski praznik" ali pa niti to ne. Če vzamemo pripravo zares, ni nevarnosti, da bi se pomen in globina božiča izgubila. Prazniki so izrazito "zgoščeni" časi, tudi božič. Če do zadnjega trenutka pred začetkom praznovanja delamo stvari, ki nas predvsem raztresajo, se nam utegne praznik izmuzniti. Nenadoma bo njegov čas minil in v nas ne bo pustil nobene sledi. Če pa ga ustrezno pripravljamo, utegne njegova "sveta zgoščenost časa" v nas pustiti neizbrisno sled.

Je praznovanje božiča sploh še krščansko naravnano? Ali je to postal potrošniški, 'amerikaniziran' praznik?
Jana Kerčmar ml.: V krščanskih cerkvah je praznovanje božiča seveda krščansko naravnano. Je pa res, da v družbi žal bolj prihaja do izraza Božiček kot pa otrok Jezus.

Mitja Markovič: V tem vprašanju se med drugim skrivajo darila. Darila so pomembna. Z darili želimo nekomu povedati, da je za nas dragocen, da ga spoštujemo, hkrati pa z obdarovanjem dajemo tudi dnevu, prazniku vsebino. Tako kot smo za praznovanje pospravili stanovanja, tako kot bomo izbrali praznična oblačila, tako tudi z darili povemo, da se dogaja nekaj posebnega. Darila pa nas lahko hitro zavedejo v skušnjavo. Darilo neha biti sredstvo, nekaj, kar kaže na praznik in mu daje posebnost, in začne biti cilj in glavno opravilo. Darilo lahko postane celo pomembnejše od osebe in nadomestilo za odnos. Skoraj popolnoma pa se tako izvotli tudi verska razsežnost praznovanja, ki je temeljna.

Tako praznik zares postane le sredstvo pospeševanja potrošnje, kot pravite. A to je skušnjava. Verjetno se tega nekje globoko v sebi vsi zavedamo. Globoko v sebi tudi večinoma čutimo, kaj je bistveno, kako bi bilo boljše. A potem je potreben še naslednji korak: upreti se skušnjavi in postaviti na vrh tisto, kar je zares bistveno.

Zakaj božič praznujejo tudi tisti, ki niso verni?
Jana Kerčmar ml.: Božič je ob krščanskem še družinski praznik. In kot takega ga praznuje večina nevernih. To so dnevi, ko ni službe, šole in imajo člani družine več časa zase in za svoje bližnje.

Mitja Markovič: Kot vernik bom težko odgovoril na to vprašanje. Menim, da zaradi tistega, kar nam je vsem – vernim in nevernim – skupno. Božični simboli so po svoji nagovorni moči taki, da notranje prevzamejo človeka. Omenili smo že kontrast med temo in lučjo. Preprosto očarani smo nad tem, koliko močnejša je luč. K navdušenju nad božičem prispeva tudi družinska razsežnost božičnega praznovanja. Kolikor bolj sodobna družina doživlja zunanje in notranje stiske, bolj ko je na preizkušnji, bolj navznoter čutimo, da je in ostaja temeljni gradnik zdrave družbe, hkrati pa tudi varno zavetje in izvir zdravih, samostojnih in odgovornih osebnosti. In v središču božiča, tudi v središču jaslic, je družina: Marija, njen mož Jožef in dete Jezus.

Kako gledate na praznike drugih verstev, ki imajo podoben pomen kot božič za kristjane?
Jana Kerčmar ml.: Verujem, da ljudje – verni – v bistvu verujemo v enega in istega Boga, le da ga pač drugače imenujemo in ga kulturi in družbi primerno tudi častimo. Kakor smo bili vzgajani. In osebno verujem, da je tudi energija, usoda, ali kakor koli temu pravi neverni, v bistvu tisto, čemur oziroma komur jaz pravim Bog. Sama se trudim vedno imeti v mislih, da smo vsi Božji otroci, pred Bogom enaki, zato spoštujem vsa verstva, njihove običaje, praznike …

Mitja Markovič: Z velikim veseljem in odobravanjem. Naše poti do Boga so vsekakor različne. Bog ne potrebuje našega čaščenja, potrebujemo ga mi. Pripadamo različnim izročilom in dana nam je različna mera spoznanja Boga. Prepričan sem, da je vsak človek, ki iskreno in s srcem časti Boga – ne glede na to, kako ga imenuje – da je vsak človek, ki posluša svoj notranji glas, s katerim govori Bog, boljši človek. Ne mislim "boljši" od drugih, ampak boljši od sebe, kakršen bi bil brez Boga.

Vsaka vera se dotika podobnih vprašanj, na katera ponuja včasih tudi različne odgovore. A vse, kar človeku prinaša upanje, vse, kar ga usmerja v velikodušno ljubezen, vse, kar v njem prebuja in odpira notranje vrelce moči in energije za ustvarjalno delo, vse, kar ga odpira za sprejem nadnaravnih darov, blagoslovov, milosti, je nekaj čudovitega, dobrega, nekaj, za kar bi bilo škoda, če bi se tega ne oprijeli. In vera nam vse to prinaša.

Vaše želje, poslanica Slovenkam in Slovencem ob božiču in novem letu?
Jana Kerčmar ml.: Vsem Slovenkam in Slovencem želim mirne božične praznike, polne Božjega blagoslova in nepozabne v krogu najdražjih. Obenem pa vsem nam želim, da bi bilo prihajajoče leto v znamenju poštenosti, razumevanja in notranjega, duševnega miru.

Mitja Markovič: Slovenkam in Slovencem iskreno želim, da bi videli luč, ki je med nami. Želim nam, da bi bili očarani nad svetlobo, nad lepim, dobrim in plemenitim. Vsega tega je med nami in v nas zelo veliko. Srečujem se z ljudmi, ki opravljajo svoje poklice z izredno predanostjo. Toliko ljudi je, ki si prizadevajo za dobro skupnosti, ne le samega sebe. Gmotne stiske številnih ljudi, osamljenost in razočaranja, ki jih je v tem času veliko, vedno znova naplavijo tudi nevsiljive in skrite podobe solidarnosti, nesebične pomoči, odprtih rok. Naštevam le nekaj plamenčkov luči. Ogromno jih je. Iskreno nam želim, da bi to vedeli, to videli in se tega veselili.

Naši domovini ob 20. rojstnem dnevu želim, da bi znali svoje moči združevati. Nam vsem pa želim, da bi nam prazniki prinesli kanček notranje topline, miru in sreče in da bi okrepili in oplemenitili tudi naše družinske, prijateljske in vsakovrstne medosebne odnose. Tisti so, ki dajejo našemu bivanju lepoto in srečo. In veliko blagoslova in Božje naklonjenosti vsem v novem letu.