Virant bo v aktu o razpisu volitev določil dan razpisa volitev, ko bodo začeli teči tudi roki za volilna opravila, in dan glasovanja. Tega mora določiti na nedeljo ali drug dela prost dan. V skladu z zakonom morajo biti volitve predsednika republike opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike.

V zdajšnjem primeru to torej pomeni do 7. decembra, volitve pa se razpišejo najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja sicer ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.

To pomeni, da so za datum predsedniških volitev mogoči datumi od 14. oktobra do 18. novembra. A je zadnji datum manj verjeten, saj bi v tem primeru morebitni drugi krog volitev moral potekati že čez 14 dni, medtem ko so v skladu z dozdajšnjo prakso med prvim in drugim krogom minili trije tedni.

Nekateri napovedali, prišli neznani obrazi, nekateri odstopili
Kandidaturo za predsednika države je že napovedalo več posameznikov, med njimi zdajšnji predsednik Danilo Türk, nekdanji predsednik SD-ja Borut Pahor in evropski poslanec Milan Zver. Med parlamentarnimi strankami so doslej Türka podprli v PS-ju, Pahor je kandidat SD-ja, Zver pa kandidat SDS-a in NSi-ja.
Svojo kandidaturo je, preden jo je sploh uradno napovedal, že preklical Zmago Jelinčič (SNS). Kot kandidat ljudstva je vstop v predsedniško tekmo napovedal tudi Marko Kožar, pretekli teden pa se je v boj za predsedniški stolček odločila podati tudi Monika Malešič. Malešičeva je znana iz afere JAPTI, kjer so jo odpustili zaradi razkrivanja domnevnih nepravilnosti.

Ni pa še znano, katerega kandidata bodo podprli oziroma predlagali v Državljanski listi, DeSUS-u in SLS-u. Predsednik Državljanske liste Virant je sicer že večkrat izkazal svojo osebno podporo kandidaturi Pahorja, a so po njegovih besedah v stranki našli "kandidata, ki bi bil še boljši od Pahorja, vendar čakajo na njegovo soglasje".

Kandidat, čigar imena Virant ni želel razkriti, se bo o kandidaturi odločil še ta teden. Če se v predsedniško tekmo ne bo podal, se bo DL odločal o podpori kateremu izmed drugih kandidatov, je še pojasnil Virant.

Predlog sprememb referendumske ureditve v proceduro septembra
Virant je napovedal še, da bodo podporniki ustavne spremembe referendumske ureditve predlog za začetek postopka v proceduro vložili septembra. "Če bo jeseni klima med strankami ugodna in ne bo kakšnih hujših zaostritev, bi lahko spremembo referendumske ureditve v DZ-ju tudi sprejeli," je dejal. Po njegovih besedah podpora poslancev omenjeni ustavni spremembi ne usiha, saj predlog še vedno načelno podpira 58 poslancev. To sta sicer dva premalo, vendar se po njegovem mnenju obeta, da bi lahko spremembe podprli tudi v Pozitivni Sloveniji (PS) in NSi-ju.

Tej ustavni spremembi je ves čas kazalo bolje kot drugim, o katerih je govora v tem mandatu - večina parlamentarnih strank z izjemo NSi-ja je namreč spomladi dosegla soglasje o predlogu. Med drugim so se dogovorili tudi za 35-odstotni kvorum, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma, pozneje pa je PS predlagal, da bi ustavna sprememba začela veljati šele z letom 2015.

NSi predloga ne podpira zaradi nasprotovanja kvorumu, mogoči podpori za to spremembo pa sicer ni zaprla vrat, temveč bi kljub nasprotovanju kvorumu prispevala svoje glasove, če bi zaostrili že same pogoje za razpis referenduma. Pogoj za začetek zbiranja podpisov za referendum bi bil 10.000 podpisov, overjenih na upravni enoti, in ne več 2.500 podpisov, zbranih na ulici. Ti overjeni podpisi bi se po predlogu NSi-ja šteli tudi v končno kvoto 40.000 podpisov, potrebnih za sklic referenduma.