"Vrstijo se žolčni odzivi zaradi velike gneče strank na levi, kdo v resnici zagovarja zeleno politiko? Kdo se le maščuje, da bi jemal glasove? Nič manj skrbi nimajo na desnem polu, predsednik SDS-a je podporo Lojzeta Peterleta stranki SLS označil za konec krščanske demokracije, za NSi," je v uvodu dejala voditeljica oddaje Erika Žnidaršič.

"Priznanje Palestine, vojna v Ukrajini, blaginja doma in drugod, varovanje okolja, potrošnikov, manj birokratskih ovir, spoštovanje schengenskega sporazuma, ki ga na severni in zahodni meji ni več. Koliko vpliva ima Slovenija v Bruslju, pokaže bruseljska raziskava Euromatrics, med najvplivnejšimi 100 poslanci v evropskem parlamentu ni niti enega slovenskega," je še dodala voditeljica.

Gostje Tarče so bili: Klemen Grošelj (Zeleni), Vladimir Prebilič (Vesna), Ljudmila Novak (NSi), Matevž Frangež (SD), Matej Arčon (GS), Milan Zver (SDS), Luka Mesec (Levica).

Zakaj je Tomaž Vesel Tarči prepovedal snemanje?

Tomaž Vesel je ekipi Tarče prepovedal snemati poslovno stavbo v Vevčah, v kateri ima pisarno. Stavbo so vseeno posneli. "Zakaj nam je torej pred in po torkovem pogovoru večkrat dejal, da ne dovoli snemanja stavbe niti z javnih površin? Ko je videl, da stavbo vseeno snemamo, je dejal, da ne dovoli objave pogovora. Zakaj kandidat Svobode za Evropskega komisarja ne želi, da pokažemo, kje dela?" se je v prispevku vprašal novinar Tarče Klemen Košak.

Vesel je direktor podjetja Eurofit, ki je lastnik Dolenjskega lista, in prokurist Salomona, ki je lastnik ali solastnik številnih medijev: Radia 1, Večera, Mladine in mnogih drugih.

Eurofit je v lasti družine Martina Odlazka in tudi Salomon je nekoč bil. Z vplivnim podjetnikom se je država ukvarjal več let. Zaradi visokih terjatev je predlani Salomon tudi prevzela, lani pa se je iz njega umaknila. Sedanji lastniki formalno niso povezani z Odlazkom.

A zdi se, da ima Martin Odlazek kljub menjavam lastništva še vedno zelo velik vpliv. "To pa ne vem, kaj se vam zdi. Zelo težko se poistovetim, kaj se vam zdi. Družba Salomon ima nove lastnike," je v pogovoru za Tarčo povedal Vesel.

Če sem prav videl, je pisarna Martina Odlazka sosednja? "Ja, ker je zaposlen v družbi Salomon," je odgovoril.

Povezava vladajoče stranke s podjetij, ki si jih lasti oziroma je v njih zaposlen Odlazek, se zdi zelo tesna. Ne samo, da od tam prihaja Svobodin kandidat za evropskega komisarja, tam se je tudi našlo mesto za nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vukovič.

"Se pravi, da kdor koli, ki dela v politiki, se ne bi smel po vaši teoriji zaposliti nikjer, ker bi bilo problematično z vidika demokratičnih procesov. Gospa Vuković je že delala v teh podjetjih, se spozna na medijsko krajino," je v pogovoru še povedal Vesel.

Za demokracijo je nujno, da novinarstvo ni samo gospodarska dejavnost. Če ni distance med mediji in oblastjo, so lahko demokratični procesi ogroženi. "Saj ni medijska vloga nasprotovati oblasti, ne sama po sebi, ampak kritično govoriti o vseh družbenih procesih. Imeti medij je seveda ena posebna odgovornost, ki je tudi veselje, ni pa zelo lukrativna dejavnost, veste, to je zelo trdovraten boj za preživetje," je povedal Vesel.

Kos in Klakočar Zupančič zavrnili Golobovo ponudbo

Dobro plačano komisarsko funkcijo je Golob ponudil vsaj še Marti Kos, s katero se je leta 2022 grdo razšel, in Urški Klakočar Zupančič. Obe je s to ponudbo želel prepričati, da stopita na čelo Svobodine liste za evropske poslanke in poslance.

Obe sta ga zavrnili, kandidat za komisarja je postal Vesel, na vrhu liste za evropski parlament pa naj bi bil Aleksander Merlo. "Meni je gospa Joveva povedala, da naj bi bil jaz prvi, ona druga, To vem. In da je gospod Šarec naš naslednji manjkajoči," je Merlo povedal v izjavi za javnost. "V Svobodi vedno vemo, kje nam je mesto," je dodal Marjan Šarec.

A Merlo ni vedel. Na prvem mestu je Irena Joveva, tista, ki mu je rekla, da bo prvi on. Podobno se je zgodilo Klemnu Grošlju. Kandidaturi za Svobodo se je odpovedal, ko je izvedel, da ga nameravajo postaviti šele na osmo mesto.

Merlo in Grošelj zdaj kandidirata na listi stranke mladih in stranke zelenih. Pridružila se jima je nekdanja poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, kot svetovalka pa tudi nekdanja vodja Golobovega kabineta Petra Škofic.

Vodja volilnega štaba bo Mojmir Ocvirk, nekdanji soustanovitelj stranke LDS. Volilni račun za kampanjo pa je odprl Andrej Čuš, predsednik stranke Zelenih in nekdanji poslanec SDS-a.

"Bom malo provokativen. Je to bolezen, če si bil kdaj član SDS-a?" je Čuš zastavil vprašanje za Tarčo.

S SDS-om se je odmevno razšel leta 2016. "Takrat je bilo hudo. Od njihovih medijev in podružnic sem vsak dan izvedel kaj novega o sebi. Imeli smo neko afero, za katero vsak volivec in volivka ve, za kaj gre," je nadaljeval Čuš.

Gre seveda za t. i. afero 'snegec', potem ko je po spletu zakrožil posnetek iz tabora podmladka SDS-a leta 2011 na Bledu. Čuš je bil na posnetku, a ni videti, da bi užival kokain.

"Jaz sem prišel delat red, ker sem slišal neko razbijanje, potem pa sem bil jaz kriv. Vsak rad spije špricar, pivo, vsi pa vemo, kje so neke meje," je sklenil Čuš.

Analitiki menijo, da bi lahko njihova lista odvzela glasove Svobodi, pa tudi SD-ju in Vesni. Konflikt je že zaznati, na dogodku Vesne je vodilni kandidat evropskih Zelenih Bas Eickhout poudaril, da Grošlja ne pozna kot borca za zeleno politiko.

"Če sem popolnoma odkrit, vodilnega kandidata, ki je poslanec, ne poznam zelo dobro. V parlamentu sem 15 let, delal sem na vseh zelenih politikah in se ga ne spomnim. Verjetno je delal na drugih področjih, kar je čisto v redu," je povedal Eickhout.

Napeto tudi na desni med SDS-om in NSi-jem

Vse bolj napeto je tudi desno od sredine. Predsednik SDS-a Janez Janša je na primer izkoristil, da je bil poslanec NSi-ja Janez Cigler Kralj prejšnji teden na Ljubljanskem gradu. Prišel je na slovesnost ljubljanske občine, kjer so bili številni vplivneži in kjer je župan Zoran Janković podprl Goloba in vlado.

"Ni treba razlagati, da sem jaz podpornik Roberta Goloba in vlade, ki jo vodi. In to bom tudi pokazal, ko bom šel volit," je dejal Janković.

"Udeležba Nove Slovenije na proslavi tovarišev pri Zoranu Jankoviću seveda ni presenečenje. Pred volitvami je boter na "pokaznem" mitingu poleg jedra zbral tudi podružnice, vključno s tisto s Škrabčeve domačije. Glas za NSi je glas za tranzicijsko levico," je na X zapisal Janša.

"Očitno NSi-ju kaže dobro, da je takšna živčnost," se je na X-u odzval Cigler Kralj.

V strankinem podmladku pa so Janšo zbodli s fotografijami druženja z lobistom Božem Dimnikom. "JJ izbira družbo … predvsem na dopustu," so na X-u zapisali v NSi-jevem podmladku.

Volilni kampanji Janša pripisuje tudi napoved poslanca SDS-a Anžeta Logarja, da je na kongresu prihodnje leto pripravljen prevzeti vodenje stranke.

"Ne nasedajmo. Kost so vam v tem glasilu pod uredništvom vohunčka Murčija vrgli sredi volilne kampanje, ker jim slabo kaže. Da bi se ukvarjali sami s sabo," je na X-u komentiral Janša.

Logarjevo izjavo za Reporter, še enega od medijev družine Odlazek, je torej pripisal Damirju Črnčecu, državnemu sekretarju na ministrstvu za obrambo.

Golobov 'blef' glede priznanja Palestine?

Da na tragediji Palestincev ne želi graditi predvolilne kampanje, je po poročanju Dela koalicijskim partnerjem zatrdil premier Golob, preden je prav ob začetku volilne kampanje razkril načrt in pogoje za priznanje Palestine. Datum za odločitev o priznanju je postavil tik za evropske volitve, na 13. junij. Iz SD-ja je medtem slišati, da se s priznanjem zavlačuje po nepotrebnem, je v drugem prispevku na začetku povedal Tarčin novinar Žan Dolajš.

Publicist in pobudnik peticije za priznanje Palestine Boris Vezjak pa Golobove napovedi označuje celo za blefiranje. "Samo v enem dnevu sem naštel šest manipulacij, šest blefov, ki jih je uspelo predsedniku vlade izreči glede priznanja Palestine. ... Pri tem pa seveda navaja zelo natančne dodatne pogoje, ki so bolj ali manj neizpolnljivi," je za Tarčo povedal Vezjak.

V opoziciji priznanja Palestine ne vidijo kot rešitev za vojno in končanje množičnega trpljenja v Gazi. Po mnenju Janeza Janše bi bilo priznanje v tem času videti celo "kot nagrada za teroristično dejanje".

Konflikt na Bližnjem vzhodu je tako v tujini kot tudi doma vztrajno politiziral izbor pesmi Evrovzije. Nekdanji minister v Janševi vladi Žiga Turk je na družbenih omrežjih objavil navodila za glasovanje v podporo Izraelu. Predstavniki SDS-a so v rezultatu slovenskega telefonskega glasovanja videli nekakšno anketo o priznanju Palestine.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje v videu spodaj.