Državni zbor je novi zakon o detektivski dejavnosti sprejel 23. oktobra. Po navedbah notranjega ministrstva zakon prinaša pomembne spremembe, ki krepijo preglednost, odgovornost in strokovnost izvajanja detektivske dejavnosti. Zakon jasno opredeljuje oblike detektivskega dela, določa zahteve za registracijo in ustrezno ureditev poslovnih prostorov ter uvaja obvezen vpis v evidenco detektivov in detektivskih družb.

Zakon ureja tudi delovanje Detektivske zbornice Republike Slovenije in podeljuje ministrstvu za notranje zadeve večjo vlogo pri nadzoru nad njenim delovanjem. Prav tako ureja disciplinsko odgovornost detektivov, opredeljuje pravne podlage za pridobivanje podatkov ter ureja uporabo tehničnih sredstev, kar zagotavlja višje standarde delovanja detektivov in dodatno krepi učinkovitost ter integriteto poklica.

Poleg tega zakon omogoča obsežnejši inšpekcijski nadzor ter uvaja nova pooblastila inšpektorjev za nadzor nad nezakonitim opravljanjem detektivske dejavnosti. Določila o obveznih evidencah, ki jih vodita detektivska zbornica in posamezni detektivi, zagotavljajo celovit nadzor nad delovanjem te panoge, so še navedli. Kot so poudarili, zakon tako celovito krepi varnost strank, povečuje transparentnost in izboljšuje strokovno izvajanje detektivske dejavnosti.

Zbornica novosti podpira, skupina detektivov ob tem opozorila na omejitve

Kot je ob sprejemanju novega zakona pojasnila predsednica detektivske zbornice Tina Kramberger, v zbornici novi zakon podpirajo. Med pomembnimi spremembami je navedla krepitev inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona in s tem onemogočanje dela brez licenc ter mirovanje statusa detektiva, ki med drugim ženskam omogoča odhod na porodniški dopust.

Sorodna novica Dober detektiv je tisti, ki se čim bolj zlije z okolico

Skupina 31 detektivov je medtem izrazila zaskrbljenost nad omejevanjem osebne zaznave oziroma njenim enačenjem s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki so zanje prepovedani in jih lahko izvajajo le policija in obveščevalne službe. Detektivom se namreč dinamično opazovanje postavlja pod izjemo, kar pomeni, da bo njihovo delo v praksi v večini omejeno zgolj na statično opazovanje, to pa bo močno vplivalo na kakovost njihovih preiskav, so opozorili.

Poslanci SD-ja, Svobode in Levice, ki so v DZ-ju zakon podprli, so se v predstavitvi stališč osredinili predvsem na varstvo pravic. Prepričani so, da zakon jasno postavlja meje, ki varujejo človekove pravice, hkrati pa omogoča detektivom, da svoje delo opravljajo strokovno. V opozicijskih strankah SDS in NSi so medtem navedli, da zakonu ne bodo nasprotovali. V NSi-ju so poudarili, da prinaša dobre rešitve, pušča pa odprta vprašanja glede upravičenosti omejevanja opravljanja detektivske dejavnosti.