V vzgojno-izobraževalnih zavodih še vedno ostaja nezasedenih več kot 400 delovnih mest. Foto: BoBo
V vzgojno-izobraževalnih zavodih še vedno ostaja nezasedenih več kot 400 delovnih mest. Foto: BoBo

Začasne rešitve po mnenju Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije ne bodo zadoščale za dolgoročno izboljšanje stanja. Prepričani so o nujnosti korenitih sprememb pri zaposlovanju in delovnih razmerah, ki bodo omogočile privabljanje mladih v poklic učitelja ter zagotovile stabilnost izobraževalnega sistema.

Sorodna novica Štrukelj: Javnost za zdaj še zaupa javnemu šolstvu. Preprečiti moramo, da konča, kot je zdravstvo.

Prikazan primanjkljaj kadra v raziskavi, v kateri je sicer sodelovalo 45 odstotkov slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov od vrtcev do srednjih šol, ki zaposlujejo 48 odstotkov vseh strokovnih delavcev, pomeni kar 60-odstotni skok v primerjavi z lansko raziskavo združenja.

Ena izmed večjih težav, ki jo poudarjajo ravnatelji, je nemogoče nadomeščanje kadrov za določen čas. Zaradi tega nadomeščanja pogosto prevzamejo že tako preobremenjeni učitelji, kar povečuje njihovo izgorelost in tveganje za odhode iz poklica. Kljub tem rešitvam pa v vzgojno-izobraževalnih zavodih še vedno ostaja nezasedenih več kot 400 delovnih mest.

Pomanjkanje predvsem učiteljev naravoslovnih predmetov

Ravnatelji opozarjajo predvsem na pomanjkanje učiteljev naravoslovnih predmetov, kot so matematika, fizika, kemija, tehnika, pa tudi učiteljev drugih smeri. Mnoge šole večkrat ponavljajo razpise za prosta delovna mesta, a se nanje nihče ne prijavi, so poudarili.

"Pri tem so najbolj prikrajšani otroci in mladina – ocenjuje se, da zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov v slovenskih vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah to neposredno vpliva na kakovost pouka oz. varstva za kar 61.000 otrok," so navedli v združenju.

V združenju predvidevajo, da primanjkljaj vpliva na tako veliko populacijo, da ga ne bo mogoče odpraviti zgolj z napovedjo pričakovane zmanjšane rodnosti v naslednjih letih. Še posebej ob pričakovanem "kadrovskem dnu" leta 2027 zaradi upokojitev sedanjih aktivnih učiteljev.

Zato ravnatelji in učitelji pristojne pozivajo k sistemskim rešitvam, ki bodo vključevale boljše plačilo in delovne razmere ter uveljavitev avtonomije, in s tem ugleda učiteljskega poklica. "Le tako lahko preprečimo nadaljnje odhode iz šolstva in zagotovimo kakovostno izobraževanje za prihodnje generacije," so zapisali. To je pomembno še posebej zato, ker so raziskave že izkazale negativen trend v znanju učencev in dijakov, so še dodali.