Z rebalansom se bodo letošnji proračunski izdatki znižali na dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot je predvideno v konec leta 2010 sprejetem proračunu za letošnje leto. Ta je zasnovan na občutno višjih napovedih za gospodarsko rast lani in letos, zato je njegovo izvajanje že vse od začetka leta zamrznjeno.

Prihodki proračuna bodo od sprva ocenjenih nižji za več kot pol milijarde evrov, in sicer bodo znašali 7,9 milijarde evrov.
Nižje plače v javnem sektorju
Poslanke in poslanci so podprli tudi dopolnilo, izpogajano s sindikati javnega sektorja in s katerim se bodo plače javnih uslužbencev znižale za osem odstotkov ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij.
V zakon je bilo vključeno dopolnilo, ki predvideva zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost v letu 2014, če bo primanjkljaj državnega proračuna znašal več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Iz zakona pa so poslanci izvzeli spreminjanje normativov in standardov v vzgoji in izobraževanju pa tudi sporno določbo glede spreminjanja upokojitvenih pogojev za moške.
Kaj bo po novem drugače?
Zakon prinaša tudi nekatere druge ukrepe, ki bodo vplivali na vsakdanje življenje.
Tako bo javnim uslužbencem, ki izpolnjujejo upokojitvene pogoje, prenehalo delovno razmerje, pripadalo pa jim bo največ 35 dni dopusta. Zakon proračunskim uporabnikom tudi omejujejo sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela.
Obvezno zdravstveno zavarovanje bo po novem krilo manj stroškov zdravstvenih storitev, za 10 odstotkov se zmanjšuje tudi bolniško nadomestilo za odsotnost do 90 dni. Za enak delež se zmanjšuje tudi starševsko nadomestilo.
Študentje odslej ne bodo imeli pravice do subvencionirane prehrane med 15. julijem in 15. avgustom. Do subvencije bodo upravičeni le še socialno ogroženi dijaki. Zakon poleg tega ukinja subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.

Opozicija proti varčevalnim ukrepom
Andreja Črnak Meglič (SD) je v obravnavi zakona o uravnoteženju javnih financ pojasnila, da je SDS močno asistiral pri rušenju sistemskih reform, ki jih je pripravila vlada Boruta Pahorja. "Če bi bile reforme sprejete, ne bi bilo potrebno tako ostro zategovati pasu," je poudarila. Dejala je še, da je politika vlade antidružinska in da si ni nikoli mislila, da bosta kdaj skupaj z Alešem Primcem govorila o tem.
Matevž Frangež (SD) je dodal, da potrebujemo močno državo, če želimo, da bi ta vsem zagotovila enake možnosti. Stanko Stepišnik (PS) je prepričan, da je predlagani zakon nepregleden, neprecizen in nerazumljiv, zato si ne upa dati glasu za nekaj, o čemer ni prepričan.
Brezvezno najedanje
"Brezveze 'najedamo' drug drugega, namesto da bi skupaj iskali ukrepe, da stopimo naprej," je v razpravi zatrdil poslanec Nove Slovenije Janez Vasle.

Jože Jerovšek (SDS) je poudaril, da s tem zakonom ustvarjamo nujne razmere, da bomo na lastnih tleh in pred Evropo ostali verodostojni. Glede Pozitivne Slovenije je dejal, da je postala protiljudska stranka in da zagovarja ozek del finančne oligarhije, predvsem tistega, ki do svojega denarja ni prišel transparentno.

"Državljani se zavedajo, da so potrebni rezi in racionalizacije, zato sem prepričana, da jim mi z neko večjo enotnostjo moramo dati upanje in zagnanost, da bodo pripravljeni sprejeti vse to in da bodo vsak po svojih močeh soustvarjali to državo," je v imenu vlade poudarila ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak.

V razpravi o posameznih členih, povezanih s šolstvom, je državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar poudarila, da nivojski pouk glede na raziskave Unesca škodi učencem, učiteljem in gospodarstvu.

Braniselj: Otroci in vnuki bodo morali financirati naš nadstandard
Jasmina Opec (SLS) je povedala, da smo soočeni z ukrepi, ki jih moramo nujno sprejeti, če želimo, da naša država dočaka jutrišnji dan. V nasprotnem primeru, kot pravi, žalostnih zgodb naših državljanov ne bo konec. "Brez dela ni jela. Nekateri pa bi jedli in nič delali," pa je poudaril njen strankarski kolega Franc Pukšič.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je prepričana, da so ukrepi nujni za pravočasno uravnoteženje javnih financ in za to, da jutri ne bomo postali hlapci tistim, ki smo jim dolžni posojila. Rihard Braniselj (DL) pa je dodal, da živimo na račun nekoga drugega, in sicer naših otrok in vnukov, ki bodo morali financirati naš nadstandard.

Koalicija: Časa zmanjkuje, ukrepi so nujni
V četrtek, na prvi dan 13. izredne seje DZ-ja, so poslanci opravili celotno razpravo o rebalansu proračuna za letošnje leto in del razprave o zakonu o uravnoteženju javnih financ. K temu je vloženih več kot sto dopolnil, dodatne pa je mogoče vlagati še do samega začetka glasovanja.

V koaliciji so večinoma zatrjevali, da časa zmanjkuje in da je te ukrepe nujno sprejeti čim prej, tolikšna količina dopolnil pa je posledica usklajevanja s socialnimi partnerji. Tako predlagajo črtanje členov, ki posegajo na področje standardov in normativov v šolstvu, med drugim pa bodo tudi umaknili "mini pokojninsko reformo".

PS: Mešana solata ali skrpucalo
V opozicijski Pozitivni Sloveniji so proti takšnemu načinu dela protestirali in se vprašali, kdo ob tolikih dopolnilih zares ve, za kaj glasuje. Po njihovem mnenju je Gregor Virant, predsednik DZ-ja, parlament preobrazil v podaljšano roko vlade.

Prvaka stranke Zorana Jankovića poleg načina dela moti tudi osrednji varčevalni zakon, ki da ni dovolj razvojno naravnan, zato v stranki razmišljajo tudi o obstrukciji.
SD: Breme krize na plečih srednjega razreda
Glasovanje proti obem zakonom so napovedali tudi v SD-ju, saj po njihovem mnenju vlada razbremenjuje najbogatejše, krizo pa rešuje na plečih srednjega razreda. Drastično zmanjšanje sredstev za javno upravo bo nekatere postopke za investicije ustavilo in povzročilo še večjo krizo, je zatrdil Janko Veber, vodja SD-jevih poslancev.

Predsednik vlade Janez Janša je ob predstavitvi rebalansa poudaril, da je znižanje proračunskega primanjkljaja, ki je v zadnjih letih presegal šest odstotkov BDP-ja, nujno. Osrednji varčevalni zakon bo glede na dogovor s sindikati letos k temu prispeval 500, leta 2013 pa 750 milijonov evrov nižjo porabo, je pojasnil finančni minister Janez Šušteršič.