ZDA so ustavile vojaško pomoč Ukrajini, državi, ki se spoprijema z agresijo sosednje Rusije. Evropska unija ugotavlja, da se mora vojaško okrepiti. Kakšna naj bo pri tem vloga Slovenije? Tudi o tem sta v Odmevih razpravljala poslanca Martin Premk (Gibanje Svoboda) in Andrej Kosi (SDS) v pogovoru z Manico Janežič Ambrožič.

Sorodna novica Evropska komisija predlaga 800 milijard evrov vreden načrt za okrepitev evropske obrambe

Kako urgentna je ta tema v slovenski politiki?
Andrej Kosi: V Slovenski demokratski stranki menimo, da je glede na trenutno situacijo, ki se dogaja v svetu, treba pospešiti obrambne izdatke. Menimo, da bi morali dva odstotka BDP-ja doseči že prihodnje leto z ustreznimi razporeditvami sredstev. Kajti že ta napoved Ursule von der Leyen nakazuje na to, da se pričakuje, da bi članice Evropske unije povečale celo za 1,5 odstotka, torej se pričakuje okoli 3,5 odstotka BDP-ja za obrambo.

O teh dveh odstotkih bomo govorili pozneje. Govorim bolj o urgenci znotraj političnih strank. Je čas za sestanek parlamentarnih strank?
Martin Premk: Za zdaj še velja, da povečujemo postopoma do leta 2030 in da takrat pridemo na dva odstotka. Za zdaj tako še velja. Kaj bo pa po četrtku – bomo videli, če bo treba to še pospešiti.

Sorodna novica Koalicija bo o geopolitičnih razmerah razpravljala, ko se Golob vrne iz Bruslja

Torej, pred izrednim vrhom Evropske unije se slovenska politika glede tega vprašanja ne bo posvetovala, ne bo govorila, čakamo na četrtek?
Martin Premk: Čakamo na četrtek.
Andrej Kosi: Stvar je na koaliciji. Prav je, da bi predsednik vlade oziroma koalicija k tem pogovorom povabila opozicijo. Gre za govor o varnosti Slovenije, torej naše države, in prav bi bilo, da se o tem pogovarjamo vsi deležniki, tudi opozicija, in dobimo skupni dogovor, kako naj Slovenija deluje v politiki.

V tem trenutku je torej načrt, da naj bi Slovenija do leta 2030 oborožitvi, vojaškim namenom dala dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Martin Premk: Za zdaj je še tako. Kot rečeno, bomo po četrtku videli, če bo to treba pospešiti.

Menite, da bo tako ostalo, ali verjamete, da bo treba spremeniti te načrte?
Martin Premk: Počakajmo do četrtka. Bi pa rad povedal, da ti odstotki BDP-ja vsekakor ne bodo šli samo za orožje. Ta denar bo šel tudi za zaščito in reševanje, za opremo z dvojnimi nameni, tudi za ceste, železnice, bolnišnice, pač vse, kar bo potrebno za celovito obrambo in varnost države; tudi za več raziskav in razvoja, pa tudi za večja vlaganja v domačo industrijo. O tem govorimo pri dvigu odstotka BDP-ja za obrambo in zaščito.

V opoziciji menite, da bi bilo to izvedljivo?
Andrej Kosi: Točno tako.

Kje bi jemali?
Andrej Kosi: Najprej lahko tu zagotovimo dodatna sredstva iz Evropske unije. Tudi sama predsednica je napovedala, da bo Evropska unija povečala izdatke, da bo ukinila sistem glede omejitve proračuna, torej zadolževanja oziroma fiskalnega pravila ...

... torej zadolževanje Slovenije?
Andrej Kosi: Ne samo to, lahko tudi razporedimo druga sredstva. Veliko milijonov namenimo recimo za nevladne organizacije ...

... gasilcem?
Andrej Kosi: Ne, gasilcem ne. Govorimo o nevladnih organizacijah, ki iščejo spole ...

... ampak to so nevladne organizacije.
Andrej Kosi: Ne mešati gasilcev z nevladnimi organizacijami, z Glasom ljudstva, kjer raziskujejo spole in tako dalje. Gasilci so iz tega izločeni ...

... nevladne organizacije so številne, 27 tisoč jih je v Sloveniji.
Andrej Kosi: Ne se sprenevedati, gre tudi za druge zadeve, kjer lahko pridobimo denar. Ne nazadnje smo zdaj kupili patrie za 700 milijonov evrov, odpovedali pa smo pogodbo za boxerje za 400 milijonov evrov. To je že 300 milijonov evrov denarja. Pa recimo Litijska 7,5 milijona evrov, računalniki 6,5 milijona evrov ... Že tako je kar nekaj milijonov, kjer lahko dobimo ta denar.

Kje bi vi?
Martin Premk: Najprej razčistimo to s patriami. Boxerjev je bilo 45. Nihče ne ve, zakaj, če je minimalna formacija bataljona 53. Samo v nebesih vejo, kje bi se končal nakup boxerjev.

Kje bi vi zagotovili ta dodatni denar?
Martin Premk: Za zdaj ga ni treba zagotavljati, zato bi mi k temu pristopili počasi. Kot rečeno, šele po četrtku bomo videli, kako hitro bo to potrebno.

Verjamete, da bi bila usklajevanja znotraj koalicije glede prerazporeditve sredstev eno leto pred volitvami zahtevna, recimo, če bi se o tem začeli pogovarjati po četrtku?
Martin Premk: Vsako usklajevanje je zahtevno, tako da počakajmo do četrtka.

Sorodna novica Boštjan Udovič: ZDA so pripravljene Ukrajino žrtvovati za svoje interese

Evropska unija je pripravljena nekoliko zmehčati fiskalna pravila. Kaj lahko tukaj stori Slovenija? Omenili ste, da ta posojila prihajajo, da bi lahko prišla, da bi se na to lahko obrnili. Kaj to pomeni za Slovenijo in njen javnofinančni primanjkljaj?
Andrej Kosi: Slovenija mora počrpati največ sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za obrambo. Znano je, da bo ta sredstva povečala. Mi moramo ta sredstva počrpati brez zadolževanja, kajti to bo zagotovo na razpolago, tudi prek Evropske banke, kot je napovedala predsednica von der Leyen, in potem z razporeditvijo sredstev, ki so znotraj državnega proračuna. Torej smo za maslo in topove, ne samo za eno in drugo.

Sorodna novica Mors nabavlja nove oborožitvene postaje za obstoječe oklepnike patria

Kako vidite nove možnosti, če se lahko tako izrazim v urgentni situaciji, ki je v tem trenutku v Evropski uniji in seveda tudi v svetu, za slovensko vojaško industrijo?
Martin Premk: Ministrstvo za obrambo je zadnji dve, tri leta zelo povečalo vlaganja v raziskave in razvoj. Slovenska obrambna industrija se že v zadnjih dveh letih pospešeno razvija. Če bo treba več vlagati v obrambo, je naš namen, da ta denar ustrezno razporedimo, največ v našo obrambno industrijo in našo industrijo na splošno. Ministrstvo za obrambo za to pospešeno dela. Recimo, podjetja iz grozda obrambne industrije so se v zadnjih dveh, treh letih povečala skoraj za še enkrat. To so vse visokotehnološka podjetja. Veliko tega, kar bo treba nameniti za obrambo, bomo lahko porabili tudi pri nas doma, ne nujno samo z nakupi v tujini in ne nujno samo z nakupi orožja.
Andrej Kosi: Za gospodarstvo je to velika priložnost. Industrija in obrambna industrija imata tu velike možnosti za razvoj, s tem za več dela, za več pobranih davkov in tudi ta denar se potem lahko nameni za obrambo in nakup orožja.

Sorodna novica "Razmerja so posledica evropske šibkosti, premajhnih vlaganj v lastno obrambo"

Junija tudi Slovenijo kot članico Nata čaka pomemben vrh na Nizozemskem, vrh Nata, na katerem bodo verjetno razpravljali tudi več kot o dveh odstotkih za obrambo. Če se že zdaj okoli tega vrtimo kot mačka okoli vrele kaše, nas verjetna čaka tudi kakšna zahteva ali predlog več. Kako bomo o tem razpravljali v slovenski politiki v tako napetem času, kot bo v svetu in tudi v Sloveniji, kjer bo predvolilni čas?
Andrej Kosi: Mi kot članica Nata in ne nazadnje kot članica Evropske unije moramo obveze izpolniti. Če bo Nato sklenil, da se bo ta odstotek povečal, bomo seveda kot članica to morali zagotoviti. Dejstvo je, da je to pred nami. To je realnost. Varnost je ključnega pomena, brez varnosti ni pravega življenja in Slovenija bo dejansko to morala zagotoviti.

Pričakujete zapleteno in težko razpravo?
Martin Premk: Niti ne. Saj bomo videli, koliko bo treba povečati. Vsekakor tisto, kar govori okoli petih odstotkov, to je malce pretirano ...

... to govori Trump.
Marin Premk: To je nerealno. Dejansko počakajmo, koliko bo treba dvigniti in potem bodo razprave.

Kako v vaši stranki komentirate zavezništvo med Trumpom in Putinom? Predsednik vlade Janez Janša je bil leta 2022 eden prvih voditeljev, ki so obiskali Kijev in tudi izrekli podporo Ukrajini. Zelenski je zdaj osamljen in potisnjen ob rob.
Andrej Kosi: V SDS-u smo bili vedno prvi na strani ukrajinskega ljudstva in Ukrajine in vedno smo za to, za Ukrajino. Kajti Ukrajina je žrtev, Rusija je agresor in Evropa mora Ukrajini pomagati. Mi smo vedno na strani Ukrajine in ukrajinskega ljudstva.