Pri tem ga bo zlasti zanimalo, kako je velenjski center za socialno delo, ki je sprejel odločitev, ugotovil največjo korist otrok, so zapisali pri varuhu.

Mediji so namreč poročali, da je center za socialno delo dečka, ki sta lanskega decembra ostala brez matere, ker jo je umoril njun oče, na skrivaj odpeljal iz vrtca in ju dodelil rejniški družini.

Center je dečka, stara tri in pet let, sicer takoj po družinski tragediji v začasno skrbništvo dodelil staršema umorjene 33-letne ženske v kraju pri Slovenj Gradcu, kjer sta prebivala zadnje tri mesece.

Stikov ne nameravajo preprečevati
Direktorica velenjskega centra za socialno delo Lidija Hartman Koletnik je za Večer povedala, da so skušali s starima staršema glede rejništva fantov vseskozi sodelovati, a sodelovanje nato ni bilo več mogoče, ker da nista hotela slišati o nobeni drugi možnosti, kot o tem, da otroka odraščata pri njiju.

Center pa taki rešitvi po njenih besedah ni bil naklonjen, saj naj bi bila dedek in babica prestara, da bi lahko skrbela za otroka. Babica je namreč stara 56, dedek 60 let. "Zato smo sprejeli odločitev, da otroka dodelimo v rejniško družino, saj jima želimo normalen razvoj," je dejala za časopis. Povedala je še, da za zdaj ne želijo povedati, v katero rejniško družino so dali fanta, v prihodnje pa starim staršem ne nameravajo preprečevati stikov z vnukoma.

Starost babice in dedka naj ne bi bila vzrok
Za Radio Slovenija je Hartman Koletnikova pojasnila, da so se odločali na podlagi tega, kaj bi bilo otrokoma v največjo korist. "Poudariti moram, da smo odločitev sprejeli timsko in tudi ne na hitro, ampak preudarno - v smeri, da naredimo najboljše za blaginjo otrok," je dejala.

Njuna starost, ki je bila sprva omenjena, pa po besedah direktorice CSD-ja ni vzrok za namestitev otrok k rejnikom, je poročala Maja Nabernik.

Kako je CSD ugotovil največjo korist otrok?
Pri varuhu so v sporočilu za javnost napovedali, da bodo preverili, kako je center ugotovil največjo korist otrok, "ki mora biti glavno vodilo pri odločanju o njihovih pravicah".

Pri tem pa so opozorili, da sme varuh le izjemoma posegati v odprte pravne postopke, nikakor pa ne more vsebinsko spreminjati odločitev, ki so jih v zvezi z uresničevanjem pravic posameznikov sprejeli pristojni organi. Kot so pojasnili pri varuhu, bodo stališče o tem, ali so bile v navedenem primeru kršene pravice otrok, oblikovali po pridobitvi vseh zahtevanih informacij.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob tem dodatno poudarila, da je treba odvzeme in namestitve otrok v rejniške družine ali v ustrezne institucije izvajati z največjo mero občutljivosti, pri tem pa otrok ne "dodatno travmatizirati". "Ti otroci so bili že do odločitve o namestitvi podvrženi različnim travmatičnim zgodbam. Javni uslužbenci in predstavniki različnih organov morajo vedno in povsod slediti načelu dobrega upravljanja in v takšnih primerih tudi največji koristi otrok," je poudarila Nussdorferjeva.

Odzvala se je tudi Akademija za strateške študije in sporočila, da je na generalno policijsko upravo prijavila utemeljen sum storitve kaznivega dejanja prekoračitve pooblastil z zlorabo uradnega položaja. Meni namreč, da je center babici in dedku dečka odvzel nezakonito in samovoljno.

Otroka sta se v vrtec dobro vključila
Ravnateljica slovenjegraškega vrtca, od koder so odpeljali otroka, sicer pravi, da sta se tri- in petletnik, v dveh mesecih, kar sta obiskovala vrtec, dobro vključila v skupini in sodelovala. V vrtcu so se prvič soočili z izkušnjo selitve otrok v rejniško družino.

"Otrokoma smo omogočili, da sta se od nas poslovila v lepem okolju, brez solz in v spremstvu vzgojiteljice. Sama selitev v rejniško družino ni potekala nič stresno za otroke," je zagotovila.