Pri varuhu so se odzvali na predlog novega družinskega zakonika, ki ga je v javno razpravo dalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa tudi oba zakonska predloga, ki sta ju pretekli teden v parlamentarno proceduro vložila NSi in Gibanje za otroke in družine.

Možnost, da bi dedki in babice lahko posvojili vnuke, ki nimajo živih staršev, je po mnenju varuha človekovih pravic v nasprotju z načelom največje otrokove koristi, saj takšna ureditev koristi starih staršev postavlja pred koristi otroka.

Ob tem poudarjajo, da ni nobenih strokovnih razlogov, da bi bila takšna zakonska sprememba otrokom v korist. "S takšno posvojitvijo bi otroku lahko povzročili velike težave, zlasti zaradi zmede v sorodstvenih odnosih, saj bi s posvojitvijo otrokovi strici in tete pravno postali njihovi bratje in sestre, oče in mati pa bi izginila iz sorodstva, saj bi ju pravno nadomestila dedek in babica," so navedli.

Številni pomisleki
Navedli pa so še nekatere pomisleke. Med drugim so izpostavili, da predlagana možnost poleg otrokovih koristi zanemari tudi koristi in pravice drugega para dedka in babice, saj po posvojitvi otrok pravno z njim sploh ne bi bil več v kakršni koli sorodstveni zvezi.

"Takšna ureditev bi torej enemu paru starih staršev priznala pravice staršev, drugemu paru pa izbrisala vse pravice, ki jih sicer imata do svojih vnukov," so opomnili pri varuhu in ocenili, da je predlagana ureditev neprimerna in diskriminatorna.

Cilje, ki jih zasleduje predlagatelj, bi lahko dosegli z zakonsko opredelitvijo, da imajo stari starši v primerih, ko vnuki ostanejo brez staršev, prednost pri izvajanju varstva in vzgoje ali pri dodelitvi rejništva. Takšna določba bi pomenila obveznost pristojnih državnih organov, da za otroke, ki izgubijo oba starša, najprej poskrbijo v okviru širše družine, pri čemer pa imajo vsi štirje stari starši enake pravice in enake možnosti.