Varuhinja je pozvala k spoštovanju človekovih pravic, pri čemer je po njenih besedah največ pozornosti treba nameniti najšibkejšim, kot so otroci, invalidi in starejši.

Stanje človekovih pravic v Sloveniji ni idealno, ni pa tudi slabo, pa je bil eden od ključnih poudarkov okrogle mize na ljubljanski pravni fakulteti, ki je je vodila Nussdorferja. Po njenih besedah se zaradi vse večjega družbenega razslojevanja, ki je posledica krize, povečuje tudi nestrpnost.

Razpravljavci so opozorili, da čas krize še posebej aktualizira vprašanje socialnih in ekonomskih pravic. Ustavni sodnik Ernest Petrič je dejal, da je Slovenija še vedno kolikor toliko socialna država, vprašanje pa je, ali smo pri tem dovolj racionalni. "Če želimo ohraniti socialno državo, moramo razmisliti o njeni racionalizaciji," je dodal.

Sindikati: Brezposelni niso le številke
Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so dan človekovih pravic proslavili z manifestacijo pred državnim zborom, kjer se je delegacija sindikatov sestala tudi s predsednikom državnega zbora Jankom Vebrom.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v svojem nagovoru dejal, da so pravice delavcev sestavni del človekovih pravic, zato je pozval politiko, naj stori več za obrambo delavskih pravic in ustvarjanje pogojev, da bi ljudje lahko dobili delo.

Semolič je ob tem spomnil na 119.313 uradno prijavljenih brezposelnih, ki pa niso "samo številke, temveč je z njimi povezana usoda družin in otrok." Kriza pa je še dodatno prizadela delavce, ki so po mnenju Semoliča največje žrtve krize. Obenem pa je Semolič pozval tudi k spodbujanju dostojnih oblik dela za mlade, ki so pogosto podvrženi prekernim oblikam zaposlitve.

Zbor za republiko: Dostojanstvo tudi za mrtve
Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm je izrazil zaskrbljenost nad stanjem človekovih pravic v Sloveniji. Po njegovem mnenju v Sloveniji pogosto prihaja do nespoštovanja pravice do človekovega dostojanstva, ki je pravica ne le živih, temveč tudi mrtvih. Šturm je tu izpostavil primer Hude Jame.

Ministrstvo: Zakonodaja je le črka na papirju
Na pravosodnem ministrstvu pa pravijo, da Slovenija v večini kriterijev zadostuje evropskemu standardu človekovih pravic, a ne pri sojenju v razumnem roku, standardih za bivanje pripornikov in izbrisanih. Zakonodaja je po njihovih navedbah "le dobronamerna črka na papirju". "Je le prvi korak k varni družbi, bistvo zagotavljanja varstva teh pravic in svoboščin pa je predvsem v vsakodnevnem proaktivnem delovanju," so prepričani.

Za to so po njihovem mnenju odgovorni tako sodstvo, katerega naloga je hitro, učinkovito in kakovostno odločati o morebitnih kršitvah pravic, državno tožilstvo, čigar naloga je učinkovito preganjati storilce kaznivih dejanj, kot tudi varuh človekovih pravic, ki državne organe nadzira ne samo z vidika spoštovanja pravic, ampak tudi z vidika načela dobre administracije.

"Če bodo vse institucije proaktivno (so)delovale, bomo uspeli ne le zavarovati obstoječe pravice in svoboščine, temveč zagotoviti tudi njihov nadaljnji razvoj, ki se za Slovenijo kot pravno in socialno državo tudi spodobi," so zapisali.

Pirc Musar: Manj formalizmov, več prakse
Tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je nosilce oblasti pozvala k večji zavezanosti pri udejanjanju človekovih pravic in ne zgolj njihovemu formalnemu priznavanju. Tako Pirc Musarjeva opaža, da se politiki načelno zelo strinjajo pri razpravah o pravici do dostopa informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov, povsem pa strinjanje splahni, ko je treba izvesti zakonske spremembe.

Dvajset let dunajske konvencije
Letošnji mednarodni dan človekovih pravic poteka pod geslom 20 let za vaše pravice, saj je bila pred dvema desetletjema sprejeta dunajska deklaracija, s katero se je ustanovil urad visokega komisarja za človekove pravice. Leta 1948 pa je Generalna skupščina Združenih narodov na današnji dan sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic.

Omizje je posnela Maja Ikanovič