Kot pravi ena od sogovornic, gospa Lenka, ne živijo, temveč životarijo: "Dobim 298 evrov. S tem denarjem ne morem niti vseh položnic pozimi pokriti. Jem juho za nekaj centov. Razredčim jo za nekaj dni. Pa kakšen kruh. Pri 78 letih ne potrebujem več. Duša me boli."

Ženske od 75. leta ostajajo najranljivejša skupina, tudi v evropskem merilu. Evropsko povprečje za tveganje revščine je namreč 21,3 odstotka, v Sloveniji pa kar 28,4. "Glede revščine med starejšimi se že dolgo v Sloveniji nič kaj dosti ne spreminja," poudarja Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo.

"Vsak, ki ima samo eno pokojnino, in še to nizko ali najnižjo ali pa je celo brez, je problematičen," opozarja Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste-Polje.

Kar 78 tisoč upokojencev ima manj kot 500 evrov, na pragu tveganja revščine obstane še polovica vseh. "V stanovanjih imajo od 11 do 15 stopinj, nimajo toplih obrokov, skratka imajo finančne primanjkljaje tako močne, da govorimo, da ne živijo, ampak preprosto životarijo," pojasnjuje Ogulin.

Dnevno prejemajo klice na pomoč, tudi za zdravila, oblačila, zato predlog s terena, "da bi obstajal vavčer za tople obroke in kurjavo za starejše". "To je čisto jasno razvidno iz evidenc, kdo so tisti starejši, ki imajo najnižje dohodke. Tople obroke pa bi lahko zagotavljali iz bližnjih gostiln, vrtcev, šol, centrov za starejše, domov," pravi Ana Petrič (DEOS – Center starejših Notranje Gorice).

In kaj upajo glede zakona o dolgotrajni oskrbi? "Zakon mora biti tako naravnan, da je posebej pozoren na tiste, ki so najšibkejši. Dobiti morajo dobro oskrbo in največ pomoči. Tukaj še ni čisto jasno, ali bo zakon o dolgotrajni oskrbi na to odgovoril," pravi Leskošek.

"Res si želim, da bodo tisti, ki bodo skrbeli za starejše v domačem okolju, imeli možnost izobraziti se in da bodo lahko vse vire pomoči v to vključili," pa pravi Petrič.

Kljub vsem statističnim podatkom je po mnenju stroke še vedno več skrite kot razkrite revščine.

moj