Računsko sodišče je zagrizlo v vprašanje, ali so slovenske občine v obstoječi obliki uspešne oz. ali so sploh sposobne zadovoljiti potrebe in interese svojih prebivalcev. Ugotovilo je, da je uspešnost zadovoljevanja potreb in financiranja povezana tudi z velikostjo občin, ki v večini ni sledila duhu zakona o lokalni samoupravi. Ugotovitve se nanašajo na stanje konec leta 2010 v skupno 210 slovenskih občinah.

8.500 funkcionarjev in zaposlenih
Občine so imele skupaj 3.865 funkcionarjev, od tega 210 županov, 278 podžupanov in 3.388 občinskih svetnikov. V občinskih upravah je bilo 4.622 zaposlenih, od 219 v 47 skupnih občinskih upravah. Za njihovo financiranje in lastno delovanje so občine potrošile 288,7 milijona evrov.

132 milijonov evrov primanjkljaja
Premoženje občin je znašalo 11,4 milijarde evrov. Prihodkov je bilo za 2,2 milijarde evrov, dobrih 2,3 milijarde pa odhodkov, kar pomeni, da je skupni primanjkljaj občin znašal 132.233.494 evrov. Kar 137 občin je imelo primanjkljaj, le 73 pa presežek. Računsko sodišče je ugotovilo, da glede na število prebivalcev manjše občine potrošijo več sredstev. Obenem manj prihodkov pridobijo iz virov, na katere velikost lahko vplivajo same. Ker so manjše občine v povprečju tudi slabše razvite, od države dobijo več transferjev ter sredstev solidarnostne in finančne izravnave.
Velika večina občin zadolženih
Zadolžene občine - teh je 87,6 odstotka - so skupaj nabrale za 733.513.962 evrov dolga. Občine same so k temu prispevale 556 milijonov, njihove pravne osebe pa še dodatnih 178 milijonov evrov.

V desetih letih - od konca leta 2000 do konca leta 2010 se je skupna zadolženost na prebivalca povečala s 74,3 evra na 357,9 evra na prebivalca.

Izjema je postala pravilo
110 od 210 občin je imelo manj kot 5.000 prebivalcev, kar bi po zakonodaji moralo biti izjema. A Računsko sodišče ugotavlja, da so izjeme dejansko postale pravilo.

Le petina občin finančno samostojnih
Računsko sodišče med finančno samostojne uvršča tiste občine, ki iz dohodnine dobijo dovolj sredstev za financiranje obveznih nalog občine. Po teh merilih je bilo samostojnih 48 od 210 občin. 162 jih je bilo prejemnic presežne solidarnostne vzravnave v skupnem znesku 167 milijonov evrov.

"Obstoječa ureditev področja občin sicer zagotavlja, da so te sposobne zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev, vendar pa je pri tem stroškovna uspešnost občin različna in je odvisna od velikosti občine glede na število prebivalcev," ugotavlja Računsko sodišče. Zato revizorji menijo, da brez prilagajanja sistema financiranja in dodatnih sredstev iz državnega proračuna občine enostavno ne bi mogle izvajati nalog, s katerimi naj bi zadovoljevali interese in potrebe svojih prebivalcev.

To so hkrati tudi vzroki za nezainteresiranost občin za združevanje, so prepričani na Računskem sodišču.

"Finančno ministrstvo naj sproti preverja poslovanje"
Računsko sodišče zato ministrstvu za pravosodje in javno upravo priporoča, naj pri urejanju sistema lokalne samouprave prevzame dejavnejšo vlogo in na podlagi že izvedenih analiz predstavi mogoče smeri razvoja občin. Finančnemu ministrstvu pa priporoča, naj čim prej vzpostavi sistem sprotnega spremljanja poslovanja občin in s tem tudi možnost pravočasnega ukrepanja.