Medtem ko je hrvaško javno mnenje popolnoma naklonjeno ravnanju tamkajšnje politike, ki je te dni izstopila iz arbitražnega postopka, za zaplete pa obtožuje Slovenijo, imajo Slovenci o tem precej drugačno mnenje, kaže anketa Dela.

Da je za arbitražno krizo bolj odgovorna Hrvaška, ker je prisluškovala slovenskim predstavnikom, je prepričanih 37 odstotkov vprašanih. Petina anketirancev meni, da so slovenski predstavniki kršili pravila, zato je po njihovem za nastalo krizo bolj odgovorna Slovenija. Da so krive druge države, ki želijo škodovati tako Sloveniji kot Hrvaški, se je izreklo osem odstotkov sodelujočih v anketi.

Velika večina, 64 odstotkov vprašanih, ocenjuje vlogo Hrvaške v zadnjih dogodkih negativno, le štirje odstotki vprašanih pozitivno.

Nezadovoljstvo z Erjavcem
Mnenja o tem, ali je Slovenija s svojimi ravnanji v zvezi z arbitražnimi zapleti odigrala pozitivno vlogo, so najbolj nasprotujoča. O pozitivni vlogi je prepričana četrtina vprašanih, 28 odstotkov jih meni, da je slovenska politika neizrazita, prav toliko jih meni, da je Slovenija ravnala slabo.

Izraziteje so anketiranci nezadovoljni z delovanjem slovenske diplomacije, ki jih, sodeč po podatkih ankete, z vlogo zunanjega ministra Karla Erjavca in njegovimi odzivi na prisluškovalno afero, očitno ni prepričala. Skoraj polovica - 49 odstotkov - vprašanih namreč meni, da je slovenska diplomacija delovala negativno, le 18 odstotkov jih je bilo z diplomatskimi ravnanji zadovoljnih.

Javno mnenje ostaja na strani arbitražnega postopka
Kljub političnim zapletom, odstopom arbitrov in enostranskemu izstopu Hrvaške iz arbitražnega postopka pa ostaja javno mnenje v Sloveniji na strani arbitražnega postopka. Največji del vprašanih (44 odstotkov) ima pozitiven odnos do arbitraže, 17 odstotkov je do tega vprašanja ravnodušnih, 18 odstotkov jih ima do arbitraže negativen odnos.

Anketiranci so glede nadaljnjih odnosov s Hrvaško zmerni optimisti, kar potrjujejo tudi podatki o rekordnem obisku slovenskih turistov na hrvaški obali. Dobra polovica vprašanih v anketi meni, da bodo odnosi med državama ostali nespremenjeni, 11 odstotkov optimistov verjame, da se bodo odnosi celo izboljšali, četrtina vprašanih pa pričakuje poslabšanje odnosov.