Slovenija je ena najvarnejših držav na svetu, je pred novim letom poudaril vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil, predsednik republike Borut Pahor. Tudi na zasedanju sveta za nacionalno varnost je predsednik vlade Miro Cerar pojasnil, da je zdajšnja ocena ogroženosti Slovenije z vidika mednarodnega terorizma nespremenjena, so pa oblastniki "budni in dejavni".

Kljub varnosti in enaki stopnji ogroženosti, po žični ograji na vzhodni in južni meji vlada sprejema "ustrezen, preventiven in sorazmeren ukrep," kot se je o noveli zakona o tujcih izrazil premier Cerar. Vlada se je odločila, da bo zakon poslala v razpravo v DZ, čeprav mu nasprotujejo tako pravni strokovnjaki kot tudi nevladne organizacije.

Uvajanje novih represivnih pripomočkov
Še pred novim zakonom o tujcih, ki naj bi policiste pooblastil, da lahko odganjajo prebežnike s slovenskih meja, tudi morebitne prosilce za azil, so poslanci DZ-ja na prvi obravnavi v nadaljnjo razpravo poslali novelo zakona o nalogah in pooblastilih, ki bo razširil policijska pooblastila in uvedel nekatere nove represivne pripomočke, ki pa niso namenjeni le morebitni invaziji prebežnikov na slovenske meje, temveč tudi učinkovitejšemu obvladovanju slovenskih državljanov. Mladina pa je prejšnji teden poročala, da je vlada za 1,16 milijona evrov kupila vodni top za razgnanje protestnikov.

Dvomi državnih nadzornikov
Ob tem ne gre prezreti, da ob nastajanju omenjenih dveh zakonskih prenovitev številne pripombe niso prihajale le iz t. i. nevladne sfere, temveč sta v javni razpravi pomisleke podala tako Informacijski poblaščenec kot tudi Varuh človekovih pravic. Nestrinjanje s tem je izrazil tudi minister za pravosodje, ki po poročanju TV Slovenija po četrtkovi seji vladi ni želel dajati izjav in naj bi se vzdržal pri glasovanju o zakonu o tujcih.

Informacijskega pooblaščenca je pri zakonu o policijskih pooblastilih zmotila uvedba samodejnega prepoznavanja registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa oz. uvedba optične prepoznave registrskih tablic, kar je po besedah predlagateljice ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar posledica tega, da se vse več prometa seli na avtoceste, kjer običajno preverjanje ni mogoče.

Najbolj boleča novost pri policijskih pooblastilih, vsaj za občasne razgrajače, pa bo uvedba električnih paralizatorjev, ki bi jih lahko policisti uporabili v primerih, ko morajo zdaj uporabiti fizično silo ali orožje. Ministrica Györkös Žnidar pa je ob predstavitvi zakona razložila, da je uporaba paralizatorjev varnejša tako za policiste kot tudi za same napadalce. Policija naj bi letos kupili 15, leta 2018 pa še 25 paralizatorjev.

Ali bo drugi poskus uspešnejši?
Poskus oboroževanja policije s paralizatorji ni prvi. Že pred desetletjem je policiste skušala z njimi opremiti prva vlada Janeza Janše, vendar dlje od enoletnega testnega obdobja, ko so z njimi opremili policijske specialce, ni prišlo. Niti do uporabe. Tokrat bodo, vsaj kolikor je bilo na prvi razpravi čutiti naklonjenost koalicijskih poslancev, postali del policijske opreme. Kljub resnim pomislekom tudi pravosodnega ministrstva.

V prilogi predloga zakona je namreč zapisano: "Ministrstvo za pravosodje nasprotuje uvedbi električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Menijo, da je električni paralizator nevaren za človeško integriteto, zlasti z vidika absolutne prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja, zdravja ipd. ter da utegne priti v primeru uvedbe električnega paralizatorja do njegove širše uporabe v praksi."

Toda nasprotovanja in pomisleki za ustvarjalce novih policijskih pooblastil niso bili dovolj. "Poudarjamo pa, da niti od ministrstva za pravosodje, niti od Varuha človekovih pravic in Amnesty International, ki sta prav tako zadržana oziroma nasprotujeta njegovi uvedbi, nismo prejeli predloga boljše rešitev, ki bi zagotovila večjo varnost policistov in tudi oseb, zoper katere morajo policisti uporabiti prisilna sredstva v primerih, ko je predvidena uporaba električnega paralizatorja," so zapisali.

Policisti naj bi električne paralizatorje uporabljali takrat, ko bi bili sicer primorani uporabiti strelno orožje in fizično silo oz. ko nasilneži grozijo drugim osebam ali samim sebi s t. i. hladnim orožjem, kot so noži, sekire, vile in podobni gospodinjski in kmetijski pripomočki ter jih je težko ali skoraj nemogoče obvladati. Torej naj bi bili nekakšna alternativa strelnemu orožju.

Toda kot je mogoče razbrati iz policijskih letnih poročil, v zadnjih letih, ni prav veliko primerov policijske uporabe strelnega orožja. Glede na podatke o uporabi prisilnih sredstev slovenski policisti v letu 2013 niso uporabili strelnega orožja, leta 2014 le enkrat, leta 2015 osemkrat. V prvi polovici lanskega leta strelno orožje ni bilo uporabljeno, izstreljen je bil zgolj opozorilni strel.

Številne smrti zaradi uporabe paralizatorjev
Električni paralizator je na drugi strani lahko smrtonosno orožje, saj je zaradi zdravstvenih težav oseb, ki so jih "umirili" z električnim paralizatorjem, večkrat prišlo do odpovedi srca oziroma je bila uporaba paralizatorja vzrok za njihovo poznejšo smrt. Paralizatorji so sicer razširjeni tudi po Evropi, vendar že prihaja do pozivov, da bi morali resno premisliti glede njihove uporabe.

Največje polemike so trenutno v Veliki Britaniji, kjer električne paralizatorje uporablja nekaj regionalnih policijskih enot. Po poročanju britanskih medijev so policisti letos s paralizatorjem "umirili" 48-letnega Daliana Atkinsona, ki je fizično napadel svojega očeta. Uporaba paralizatorja pa naj bi bila kriva za njegovo smrt, ki je vzbudila obsežno medijsko pozornost. Atkinson je bil namreč nekdanji nogometaš, ki je v prvi polovici devetdesetih let igral v prvi angleški, španski ligi in turški ligi (Sheffield Wednesday, Aston Villa, Real Sociedad, Fenerbahçe). Umrl je zaradi zastoja srca.

Številne angleške nevladne organizacije so, kot je poročala spletna stran britanskega Amnesty Internationala (AI), zaradi tega zahtevale parlamentarno preiskavo o policijski uporabi paralizatorjev in tudi resno razpravo o tem, ali je uporaba o paralizatorjev sploh primerna.

Zadržanost Varuha in AI-ja
Slovenski Amnesty International je sicer ob prvem poskusu uvedbe paralizatorjev precej glasneje protestiral, kot tokrat. Kot je za MMC povedal Blaž Kovač iz AI-ja so v tokratnem zakonskem predlogu upoštevana priporočila, ki jih je glede uporabe električnih paralizatorjev v svojem poročilu leta 2010 podal Svet Evrope oz. njegov odbor za preprečevanje mučenja (CPT).

CPT sicer meni, da je lahko uporaba električnega paralizatorja omejena le na primere, ko gre za resno in neposredno ogrožanje življenja ali nevarnost resnejše poškodbe in če tega ni mogoče preprečiti na druge načine. Ob tem opozarjajo, da bi moralo biti osebje za njihovo uporabo posebej izbrano in usposobljeno. Upoštevati bi bilo treba tudi tehnične vidike njegove uporabe (možnost nadzorovanja uporabe, omejenosti uporabe …). Pri uporabi paralizatorjev bi se morali izogibati uporabi pri posebej ogroženih ljudeh, kot so starejši, nosečnice, otroci, osebe s srčnimi boleznimi.

Na mnenje CPT-ja se sklicuje tudi Varuh človekovih pravic, ki je še naprej zadržan glede uporabe paralizatorjev v Sloveniji. "Veseli pa nas, da je bilo kar nekaj naših pripomb v pripravi predloga zakona v tem delu že upoštevanih. Tako pozdravljamo zlasti tiste rešitve, ki predvidevajo zaostreno oziroma omejeno uporabo paralizatorjev. Menimo pa, da bi že zakon moral določati tudi, da bodo paralizatorje lahko uporabljali le tisti policisti, ki opravljajo naloge v intervencijskih skupinah ali drugih podobnih oblikah dela," so zapisali pri Varuhu.

Poudarili so tudi, da je CPT naprave z neposrednim dotikom označil za "še posebej problematične, saj meni, da bi v teh situacijah ustrezno usposobljenim policistom morale biti na voljo druge ustrezne tehnike nadzora, saj gre za neposredno bližino do osebe, ki se mora umiriti." "Pri teh sredstvih tudi ni mogoče slediti obrazložitvi, da to prisilno sredstvo policistom omogoča, da z varne razdalje obvladajo upiranje ali odvrnejo napad nevarne osebe," še menijo pri Varuhu.