"Sodelavec zunanjega ministrstva je trenutno v Iranu in ureja potrebno dokumentacijo," je pojasnil zunanji minister in dodal, da so v Teheranu že našli ustrezen objekt za veleposlaništvo, zdaj pa je treba podpisati še ustrezne pogodbe.

Poslanec SMC-ja Marko Ferluga pa je ministra vprašal, ali se slovenska diplomacija in gospodarstvo že pripravljata na priložnosti, ki se ponujajo z brexitom, predvsem na napovedane selitve podjetij z Otoka.

Erjavec je dejal, da je treba počakati, da se brexit sploh zgodi, vendar pa Slovenija vsaj pri napovedani selitvi bank iz londonskega Cityja po ministrovem mnenju nima veliko možnosti. "Ljubljana ni Frankfurt, kar zadeva bančna središča," je dejal. Država bo naredila vse, kar lahko, da privabi ta podjetja, je zatrdil Erjavec. Sam vidi priložnosti predvsem v avtomobilski industriji.

Slovenija pri migracijah želi deljeno odgovornost
Erjavec je predstavil tudi slovenska izhodišča za vrh ZN-a o beguncih in migrantih, ki bo 19. septembra v New Yorku. Vrha se bo udeležil Borut Pahor, ki bo tudi sopredsedoval eni od okroglih miz v okviru srečanja.

Minister je pojasnil, da bo Slovenija izpostavila, da so za upravljanje migracij odgovorne tudi države tranzita in da bi morali vzpostavljati deljeno odgovornost. Migracije se namreč ne dogajajo samo zaradi držav izvora, temveč tudi zaradi mednarodnih okoliščin. Prav tako je treba odpraviti vzroke za migracije, kot so oboroženi konflikti in revščina.

Še posebej bo Slovenija poudarila solidarnost in okrepitev boja proti tihotapcem ljudi ter namenila posebno pozornost otrokom, ženskam, starejšim in invalidom.

Poudaril je, da morajo biti evropske države solidarne pri migracijah in da morajo sodelovati pri njihovem upravljanju. "Ne predstavljam si močnega, povezanega in enotnega EU-ja, če ni elementa solidarnosti. Vemo, kaj pomeni, če nekdo ni solidaren, to je začetek krhanja povezav," je poudaril.