Zaradi neuresničitve ustavne odločbe glede sodniških plač bodo sodniki 4. januarja za eno uro prekinili sodne obravnave. Kot je prejšnji teden pojasnila predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević, bodo protestni shodi sodnikov večinoma potekali na sedežih okrožnih in višjih sodišč za ta sodišča in za manjša okrajna sodišča na njihovem območju. Protesti se bodo začeli ob 10. uri in bodo trajali predvidoma do ene ure.
To so potrdili tudi na vrhovnem sodišču. Kot so izpostavili v obvestilu strankam v zvezi s protestnimi shodi, glavne obravnave in seje med shodi ne bodo preklicane, bodo pa prekinjene v vsaki posamezni zadevi posebej. O tem bo odločal predsednik senata, ki bo prisotne tudi obvestil, koliko časa bo prekinitev konkretne zadeve trajala. Ostale službe sodišč in javne knjige bodo v tem času poslovale nemoteno, so dodali.
Nespoštovanje ustavne odločbe
Kot povod za četrtkove protestne shode sodnikov na vrhovnem sodišču izpostavljajo nespoštovanje odločbe, s katero je ustavno sodišče ugotovilo, da so predpisi, ki urejajo plače sodnikov, v nasprotju z ustavo. Spomnili so tudi, da je ustavno sodišče vladi in zakonodajalcu naložilo, da morata neustavnost odpraviti do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo. Sodniki zato protestirajo proti kršenju pravnega reda, s čimer pozivajo k spoštovanju pravne države in vladavine prava.
"Plače sodnikov so tako nizke, da je s tem prišlo do kršitve načela sodniške neodvisnosti in načela delitve oblasti, saj prejemajo predstavniki ostalih dveh vej oblasti občutno višja plačila," so med drugim izpostavili na vrhovnem sodišču.
Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča bo tudi na dnevnem redu seje Sodnega sveta 11. januarja, ko bodo člani sveta odločali o predlogu načina izvršitve ustavne odločbe, so za STA napovedali na Sodnem svetu.
Neuresničitev odločbe ustavnega sodišča v Sodnem svetu štejejo za hudo kršitev načela pravne države in zanikanje vladavine prava ter ustavne ureditve, o čemer so pisno seznanili predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, predsednico Evropske mreže sodnih svetov Dalio Vasariene in Jožeta Štrusa iz generalnega direktorata evropskega komisarja za pravosodje.
Delo bodo prekinili tudi tožilci
"V Društvu državnih tožilcev Slovenije smo se odločili, da jutri izvedemo stavko. Gre za enourno prekinitev dela, v tem delu se bomo pridružili kolegom sodnikom. O nadaljnjih protestnih aktivnostih, ki bodo nedvomno sledile, če vlada oziroma državni zbor ne bosta upoštevala odločbe ustavnega sodišča, pa se bomo v okviru skupine, ki deluje v okviru Društva državnih tožilcev Slovenije, še pogovorili," je napovedala Mirjam Kline, ki začasno vodi generalno državno tožilstvo.
Tožilci bodo z vladnim ignoriranjem odločbe ustavnega sodišča seznanili tudi evropsko komisijo in evropski parlament, organizaciji OECD in GRECO in Posvetovalni svet evropskih tožilcev kot najvišji evropski posvetovalni tožilski organ. V Društvu državnih tožilcev Slovenije bodo pripravili tudi protestno izjavo za medije.
V društvu pa pripravljajo tudi podlago oziroma osnutek tožbe zoper državo zaradi neuresničitve ustavne odločbe, "enako, kot so to napovedali sodniki", je dodala Mirjam Kline. Dopustila je tudi možnost, da bodo s tožbami zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah za pet let nazaj.
Mirjam Kline poudarja, da so v tožilskih vrstah razočarani, saj so pričakovali, da bosta vlada in državni zbor upoštevala odločitev ustavnega sodišča ter načela vladavine prava.
Minister Props: Stvari želimo urediti istočasno za celoten javni sektor
Minister za javno upravo Franc Props je v Odmevih poudaril, da vlada namerava odpraviti neustavnost, ugotovljeno v ustavni odločbi. A obenem si želi razumevanja sodnikov – tako zaradi javnofinančnega položaja države kot zaradi pogajanj z javnim sektorjem, ki še potekajo.
Če bi položaj ene skupine javnega sektorja rešili parcialno, potem bi se lahko zgodili protesti drugih delov in hudi pritiski na vlado. Imamo tudi izredne okoliščine zaradi avgustovskih poplav, je poudaril. Ob tem je tako sodnike kot tožilce še enkrat pozval k razumevanju položaja, v katerem sta vlada in tudi država. Spomnil je še, da je vlada Roberta Goloba ob nastopu mandata podedovala 24 neuresničenih ustavnih odločb, do 2. novembra letos pa je neustavnosti odpravila v 16 primerih.
Bergant Rakočević je Propsove argumente zavrnila. Vsi v tej državi imajo polna usta pomembnosti pravne države in neodvisnosti sodstva, a prav neodvisnost sodstva je bistvo te ustavne odločbe, ki jo je bilo treba uresničiti v zapisanem roku, je dejala.
Zavrnila je tudi Propsove navedbe o tem, da potekajo pogovori o plačah v javnem sektorju in da so se pogovarjali tudi s sodniki. Poudarila je, da gre za dve različni zadevi: pogajanja so res potekala, potem pa je vlada po poplavah umaknila ponudbo. Ampak to je nekaj povsem drugega od odločbe ustavnega sodišča. Sodišče je odločilo, odločbo je treba uresničiti, tukaj ni več nobenega prostora za dogovarjanje, je poudarila predsednica sodniškega društva.
Golob: Povišanja plač ne bo do plačne reforme javnega sektorja
Tudi premier Robert Golob je za oddajo Svet na Kanalu A povedal, da vztraja, da dogovora o plačni reformi za pravosodne funkcionarje ne morejo izpeljati, ne da bi jo izpeljali za celoten javni sektor.
Ob tem priznal, da je bila sodna veja oblasti z vidika plač v zadnjem več kot desetletju popolnoma zanemarjena. Plače se niso usklajevale z inflacijo in so realno v tem času padle, je dejal in spomnil, da so v preteklem letu pripravili predlog reforme plačnega sistema za pravosodni steber, s katerim so se strinjali tako sodniki in tožilci kot tudi vlada.
"Hkrati pa smo jasno povedali, da ne moremo izpeljati dogovora parcialno samo za sodno vejo oblasti, ne da bi izpeljali enako reformo tudi za preostanek javnega sektorja," je poudaril Golob. Po njegovih besedah bo morala tako reforma v tem delu še počakati, saj bi jo bilo nepošteno izvesti zgolj za eno skupino javnega sektorja.
Golob sicer upa, da bo vladi v prihodnjih mesecih uspelo pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju pripeljati do konca. Premier se ne strinja z očitki, da vlada na tem področju v preteklem letu ni storila ničesar: "Eno je sprejeti odločitev, ugotoviti, kje je treba problem nasloviti, drugo je to rešitev tudi izvesti. V javni upravi so te časovne dimenzije izjemno dolge."
Podobno velja za pogajanja z zdravniki, pa tudi s šolniki, je navedel. Obenem je še spomnil, da je zamik pri izvajanju obljubljene plačne reforme tudi posledica poplav, ki so avgusta prizadele Slovenijo. "Mislim, da je šest mesecev po 12 letih nekaj, kar vsakdo razumen sprejme. Niti ne kot kompromis, ampak kot nujo zaradi situacije, v kateri smo zaradi poplav," je še dejal Golob.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje