Vezjak je na tribuni o vlogi slovenskih medijev pri soočanju z begunsko krizo izrazil razočaranje nad nesposobnostjo medijev, da bi zagrabili protislovne izjave in jih kritizirali.
Pri tem je opozoril tudi na neodzivnost državnih organov, vključno s sodstvom, na pojav sovražnega govora, povezanega s prebežniki. Ta je po njegovih besedah le še poglobila ločenost na t. i. leve in desne medije. Prav tako je zanj povsem nerazumljivo, da nam vlada dopoveduje, kako naj razumemo bodečo žico na meji.

Slab dan za humanitarce
Da gredo ti ljudje samo mimo in nikogar ne ogrožajo, pa je opozoril novinar POP TV Adi Omerović. Za novinarja Radia Slovenija Gorazda Rečnika pa je današnji dan, ko je Slovenija začela postavljati žico na meji, težek dan za vse, ki poudarjajo humanitarni vidik trenutne krize. Mediji so po njegovem mnenju vse prepogosto zgolj prenašalci vladnega diskurza, ki pa je izrazito varnostno naravnan.

Razprava je prav tako opozorila na trend političnega zapiranja dotoka informacij in zapiranja lokacij, ki so povezane z begunsko krizo. Mediji in novinarji bi se zato morali temu odločno in čim enotneje upreti, je opozoril Rečnik.
Dnevnikov novinar Uroš Škerl Kramberger pa je bil mnenja, da gre za zahtevno temo, ki je za velik del medijev in novinarjev nova ter z njo še nimajo izkušenj in je medijski prostor še ni v celoti prebavil.

Medijsko poročanje bi moralo tudi opozoriti na pomembnost in prelomnost trenutka, ne le za prebežnike, ampak za celotno družbo, je še bilo slišati v razpravi. Pri tem so nekateri opozorili, da mediji in novinarji običajno ostajajo zgolj pri posledicah krize, ne vprašajo pa se o njenih vzrokih.