Predsednik Zbora za republiko Gregor Virant je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da nasprotniki sporazuma niso "zdraharji", kot jih opisujejo zagovorniki sporazuma. "Nihče se ne zavzema za slabe odnose s Hrvaško, ampak za vsestransko odlične medsosedske odnose," je zatrdil in dodal, da nerešeno mejno vprašanje ne sme biti ovira za sodelovanje med državama.

"Slovenija tvega veliko, Hrvaška nič"
Z arbitražnim sporazumom Slovenija tvega veliko, Hrvaška pa nič, je dejal Virant. "Ne smemo hazardirati s slovenskimi nacionalnimi interesi, ne smemo hazardirati s slovenskim morjem. Nočemo priti v zgodovino kot tista generacija, ki je zapravila slovensko morje. Zato bomo zbrani na referendumu glasovali proti," je pojasnil predsednik zbora.

Po Virantovih besedah so izvedeli, da enostranska hrvaška izjava, češ da nič v arbitražnem sporazumu ne bo razumljeno kot privolitev Hrvaške v zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z mednarodnimi vodami, ni bila dana naknadno, kot se je mislilo doslej, ampak je bila dana ob samem sporazumu, in sicer z vednostjo Slovenije. Prav tako je Hrvaška o tej izjavi obvestila švedsko predsedstvo EU-ja in ZDA s soglasjem Slovenije, je dodal.

"Sporazum Sloveniji ne zagotavlja povezave z odprtim morjem"
Virant je znova opozoril, da arbitražni sporazum ne zagotavlja uveljavitve temeljnega strateškega interesa Slovenije - teritorialno povezavo z odprtim morjem, temveč Sloveniji omogoča zgolj "služnost" oz. "neškodljivi prehod" iz slovenskega morja prek hrvaškega na odprto morje.

"Ni res, da bi se Slovenija ob zavrnitvi arbitražnega sporazuma na referendumu Slovenija znašla v neprijetnem položaju in da bi bil okrnjen njen ugled," je poudaril in dodal, da se bo v neprijetnem položaju po izgubljenem referendumu znašla le vlada. Pri tem je pojasnil, da je mnogim državam, denimo Irski, ki so v zadnjih letih zaščitili svoje nacionalne interese, ugled narasel in jih mednarodna skupnost bolj upošteva.

Virant in drugi podpisniki spomenice so kritični tudi do odločitve, da se arbitražni sporazum ratificira z navadno večino, ne pa z dvetretjinsko. To je po njegovem sramoten ustavni in etični madež na slovenski parlamentarni demokraciji.

Virant: Zaradi vlade Slovenija razcepljena
Vlada je, tako Virant, pri postopku pogajanj, podpisa in ratifikaciji arbitražnega sporazuma prekršila osnovne standarde politične kulture, ker je prezrla mnenje pomembnega dela javnosti, civilne družbe in opozicijskih strank. Prav tako je slovenska vlada na ta način povzročila, da je Slovenija zaradi tega razcepljena, medtem ko je Hrvaška enotna.

"Po zavrnitvi arbitražnega sporazuma na referendumu mora Slovenija takoj zahtevati vzpostavitev stanja na dan 25. 6. 1991 in spodbuditi nadaljnje bilateralne in multilateralne pogovore o ureditvi mejnih vprašanj s Hrvaško. V teh postopkih mora uveljaviti svoje strateške interese, zlasti interes po ohranitvi teritorialnega dostopa do odprtega morja. Slovenska politika mora v odnosu do Hrvaške nastopati enotno in širokim soglasjem parlamentarnih strank, strokovne javnosti in civilne družbe," je še dejal Virant. Dodal je, da za Hrvaško ni prostora v EU-ju, če ni za pravično mejo s Slovenijo.

Pavliha: Gre za tihi konsenz Slovenije
Tudi pomorski pravni strokovnjak Marko Pavliha je prepričan, da zadnje informacije, da je bila enostranska izjava Hrvaške dana z vednostjo in soglasjem Slovenije, vzbujajo še večji dvom. "Zdaj je jasno, zakaj se nismo bolj burno odzvali na to izjavo," je poudaril. Ob tem je pojasnil, da torej ne gre za enostransko izjavo, ampak dvostransko. "Gre za t. i. skriti oz. hlinjeni pridržek, s katerimi se bodo ukvarjali arbitri. Gre za tihi konsenz z naše strani," je pojasnil.

Pavliha je tudi zavrnil mnenja zagovornikov sporazuma, da bo arbitražno sodišče, čeprav v sporazumu ni omembe pravičnosti, odločalo v skladu z načelom pravičnosti, saj da je "pravičnost vtkana v vsako odločbo sodišča". Po pojasnilih Pavlihe bo arbitražno sodišče odločalo konservativno in v skladu z mednarodnim pravom, kar pomeni, da Slovenija nikakor ne bo dobila dostopa do odprtega morja.

Prav tako je zavrnil stališča, da je po sprejeti odločitvi arbitražnega sodišča, ki ne bi bila v korist Slovenija, mogoča pritožba pred meddržavnim sodiščem. "To je larifari. Odločitev arbitražnega sodišča je obvezujoča in dokončna," je poudaril.

Čebulj: Meja na morju je ustavnopravno določena
Nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj je opozoril, da je ustavno sodišče, ko je izdalo svoje mnenje o arbitražnem sporazumu, tudi zapisalo, da vsebina drugega razdelka temeljne ustavne listine pravi, da je meja Slovenije na kopnem in morju določena. Na morju je meja Slovenije po tisti črti, do katere je izvrševala Republika Slovenija oblast do odprtega morja, je pojasnil in poudaril, da izraz "oblast do odprtega morja" pomeni, da je imela Slovenija neposreden dostop do odprtega morja. "To je zapisano. To določa ustava," je dodal.

Datuma 25. 6. 1991 v arbitražnem sporazumu po besedah Čebulja ne razlagata drugače le Slovenija in Hrvaška, ampak ga tudi vlada razlaga drugače, kot ga je razložilo ustavno sodišče. "Meja ni bila mednarodnopravno določena, bila pa je ustavnopravno. In to zavezuje vse državne organe, vključno z vlado," je opozoril in dodal, da se ne sme podpisovati ali ratificirati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z ustavnopravnimi izhodišči.

"To je bila dvostranska, ne enostranska odločitev"
Tudi Čebulj se je dotaknil enostranske izjave Hrvaške. "Ne verjamem več, da je bila ta odločitev res enostranska, in ne dvostransko. Slovenska stran je v bistvu privolila v to, da se nič v arbitražnem sporazumu ne obravnava kot privoljenje Hrvaške v zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z mednarodnimi vodami," je še dejal nekdanji ustavni sodnik.