Vlada je v četrtek po večmesečnih koalicijskih usklajevanjih vendarle potrdila predloga zakona o obrambi iz zakona o službi v Slovenski vojski. V prvem je zaslediti zlasti določbe, ki usklajujejo zakonsko ureditev z obstoječimi strateškimi dokumenti, z nekaterimi drugimi zakoni, evropskimi direktivami ali pa prakso v drugih primerljivih državah. V splošnem pa naj bi predlog posodobil rešitve, ki urejajo sistemska vprašanja obrambe države in popolnjevanja Slovenske vojske, in rešitve, usklajene v zavezništvu Nato.

Maja Garb s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede je v zvezi s tem za STA ocenila, da predlog večinoma prinaša uskladitev določb z drugimi strateškimi obrambnimi dokumenti. Določbe je bilo treba uskladiti, popraviti in pojme ponovno opredeliti.

Predlog vključuje tudi dodatek za popolno prepoved stavke, ki velja za vojaške osebe, v višini 60 evrov bruto mesečno. Konec maja letos bi bilo do takšnega dodatka upravičenih 6.417 zaposlenih v Slovenski vojski. Ob upoštevanju plačila vseh prispevkov delodajalca bi skupen finančni učinek na letni ravni znašal 5,73 milijona evrov. Na drugi strani pa zaradi predvidene racionalizacije oz. ukinitve nekaterih administrativnih postopkov na ministrstvu računajo na 30.000 evrov letnega prihranka.

Nagrada ob sklenitvi pet- ali desetletne pogodbe
Večina vprašanj, vezana na vojaško službo, bo od zdaj zajeta v zakonu o službi v Slovenski vojski. Ta naj bi med drugim uredil opravljanje vojaške službe, temeljne odnose pri izvajanju vojaške službe, posebne pravice ter obveznosti in odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe. Uredil naj bi tudi zakonsko podlago za učinkovito delovanje poklicne vojske s pogodbeno rezervo in njeno kadrovsko popolnjevanje.

Zakon med drugim predvideva, da bodo vojakom, ki imajo zgolj srednjo poklicno izobrazbo, to spregledali in jim omogočili opravljanje nalog, za katere je predvidena srednja splošna ali srednja strokovna izobrazba. Posledično si lahko obetajo višje plače. Ob trenutni strukturi Slovenske vojske ministrstvo ocenjuje, da bo imel ukrep letne finančne posledice v višini 534.000 evrov. Bodo pa možnosti napredovanj tistih z nižjo izobrazbo bolj omejene.

Poleg tega predlog predvideva nagrado ob sklenitvi pet- ali desetletne pogodbe za zaposlitev, pri čemer na ministrstvu računajo na okoli 5,9 milijona evrov letnih finančnih posledic. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, gre za nagrado ob sklenitvi delovnega razmerja v višini 1.602 evra bruto, enaka nagrada pa se bo za nazaj izplačevala po vsakem dopolnjenem letu v službi.

Posamezniki, ki bodo pogodbo sklenili za pet let, lahko tako računajo na šest takšnih nagrad v petih letih. Tisti, ki bodo pogodbo sklenili za 10 let, pa bodo poleg predvidenih 10 prejeli še dve dodatni, torej skupaj 12 nagrad.

Odpor notranjega ministrstva
Garbova se strinja z ocenami, da je namen nove zakonodaje izboljšanje statusa zaposlenih v Slovenski vojski. Kot je opomnila, jo je odpor znotraj vlade oz. konkretno notranjega ministrstva glede tega vprašanja zelo zmotil. Zdi se ji namreč, da je plača policista na primerljivem delovnem mestu višja od plače vojaka. Obenem priznava, da sicer drži, da vojaki prihajajo v vojsko tudi s triletnimi srednjimi šolami, policisti pa ne.

Notranje ministrstvo je namreč predlogu, ki bi izboljšal status vojaka, nasprotovalo. Prav tako ga ministrica Vesna Györkös Žnidar ni podprla na četrtkovi seji vlade. Kot je opozorila za STA, bi lahko višina nagrade vojakom zamajala razmerja med pooblaščenimi uradnimi osebami.

Ravno plača je po besedah Garbove bistvena težava, zaradi katere je zanimanje za poklic vojaka v zadnjem obdobju upadlo. Zato ocenjuje, da bi se z omenjenim popravkom vendarle lahko kaj spremenilo.