Vizija Slovenije je razdelana po petih glavnih stebrih oziroma elementih: učenje za življenje, inovativna družba, zaupanje, kakovostno življenje in identiteta.

V službi vlade za razvoj so bili že od samega začetka odločeni, da vizije ne bo narekovala politika, pač pa ljudje. Tako so prvi osnutek oziroma elemente pripravili na tridnevni delavnici z vidnimi, uspešnimi posamezniki z najrazličnejših področij.

Skozi mesece so nato sledili dogodki po državi, pogovori z različnimi interesnimi skupinami - na primer mladimi, sindikati in podobno, pa tudi ministri in parlamentarnimi strankami.

Pri nastajanju Vizije Slovenije je skozi 27 dogodkov sodelovalo več kot 1.000 državljanov, je za Televizijo Slovenija poročala Teja Šavor.

Vizija je nastajala poldrugo leto
"Vizija Slovenije je slika, ki smo si jo o svoji prihodnosti narisali ljudje. Ni politični dokument," je ob slovesni predstavitvi poudarila ministrica za razvoj Alenka Smerkolj.

"Vizije ne spremljam na pot z velikimi gesli, z veliko obljubami, ampak z iskreno željo, da bi še naprej naletela na tako pozorne spremljevalce, sooblikovalce in uresničevalce v vseh delih naše družbe kot pri svojem nastajanju," je poudarila Smerkoljeva, ki je od poletja 2015 vodila projekt nastajanja vizije države z letnico 2050.

Cerar: "Niso zgolj prazne besede, pač pa kažipot
Osrednji cilj vizije do leta 2050 je, da bi državljani kritično in tvorno sodelovali v vseh družbenih procesih, s tem pa bi lažje dosegli tudi želje, kot so visoka kakovost življenja, inovativnost, medsebojno zaupanje, učenje za veščine življenja in identiteta Slovenije.

Brez zaupanja, inovacij in učenja tudi projekti vlade ne morejo v polnosti kakovostno zaživeti, je v videonagovoru poudaril premier Miro Cerar.

"Zato je vizija veter v jadra vsem, ki si dnevno prizadevamo iz Slovenije narediti še boljše mesto za življenje vseh nas," je poudaril. "Zaupanje, inovacije, identiteta, kakovostno življenje in učenje zame niso zgolj prazne besede," je dodal premier. "Vidim jih kot kažipot, ki usmerja vse nas prvenstveno k lastnim izboljšavam in posledično k izboljšavam družbe in države," je pojasnil.

"V sozvočju z okoljem in s časom smo našli ravnovesje kakovostnega življenja. S pomočjo učenja se uspešno soočamo z največjimi izzivi. Smo inovativni, ideje spreminjamo v dejanja. Z zaupanjem ustvarjamo dobre odnose in gradimo solidarno in strpno družbo. Slovenijo samozavestno odpiramo partnerjem, pripravljenim na sodelovanje. Ponosni bogatimo globalno mrežo s svojo kulturno edinstvenostjo," je vizija položaja, v katerem naj bi bila Slovenija leta 2050.

Več samozavesti, prisluhniti mladim ...
Ob predstavitvi vizije so spregovorili tudi nekateri posamezniki, ki so jo dejavno sooblikovali. Poudarili so pomen komunikacije, identitete, inovativnosti in solidarnosti. "Pozabljamo na solidarnost, to, kar smo nekoč že zelo dobro poznali," je opozoril Matej Feguš iz inovativnega podjetja Donar.

"Treba je okrepiti znanje v javni upravi, na ministrstvih," meni prostorska načrtovalka Darja Matjašec.

Zdravnik in ustanovitelj pro bono ambulante v Ljubljani Aleksander Doplihar je pozval k več samozavesti. "Premalo je občutka, da lahko veliko pomenimo v svetu, kar dokazujejo naši športniki in znanstveniki," je izrazil prepričanje. "Ko pridejo v svet, so povsod takoj na vrhu. V Sloveniji pa vlečemo drug drugega v kotel z oljem," je opozoril. Rešitev za to pa vidi v politiki. "Ljudje bi si in bi zaupali več, če bi od tega zaupanja več imeli. Vidi pa se, da prav naša zakonodaja s številnimi težavami deluje v tem smislu, da smo asocialni."

Ravnatelj celjske gimnazije Gregor Deleja pa je izrazil mnenje, da bo naša prihodnost lepa, če bomo znali prisluhniti mladim. "V odločevalskem smislu vedno pričakujemo nekoga, ki lahko v življenjepisu izkaže še kup prilog in izkušenj. Pa to ni vedno nujno, kajti te nas včasih tudi omejujejo," je spomnil. Kot je dodal, so dijaki in učenci še zelo odprte knjige, ki znajo misliti tudi zunaj okvirov, ki jih postavljajo odrasli. Deleja je pozval tudi k spodbujanju komunikacije v slovenskih šolah - ta je zdaj večinoma enosmerna. Da pa bi učitelji znali stopiti iz teh okvirov, potrebujejo trdno podporo ne le odločevalcev, ampak tudi javnosti.

Prihajajo še strategija, agenda in akcijski načrt
Z vizijo se je na današnji seji seznanila tudi vlada. Vlada medtem tudi že pripravlja dolgoročno strategijo Slovenije, ki bo nosila letnico 2030. Ta strategija bo povezana tudi z Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta na vrhu ZN-a septembra 2015 - ta dokument naj bi bil na vladi sprejet še pred poletnimi počitnicami.

Temu pa bo sledil še akcijski načrt, ki naj bi bil pripravljen najpozneje januarja 2018. V tem dokumentu bodo cilje in strateške prioritete, zastavljene v strategiji, skušali prenesti v proračun in konkretne povezati projekte s financami. Akcijski načrt bo predvidoma povezan tudi z evropskim semestrom in bo predstavljal zametek programskega proračuna.