Z novelo zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja se po eni strani precizirajo do zdaj nedorečena razmerja med državo in Sodom in hkrati vzpostavlja pregledna razmejitev odnosa med obema v prihodnje.
Novela določa, kako naj Sod posluje v imenu in za račun države. Z uveljavitvijo zakona pa bo Sod imel tudi pravico do terjatev do države za nazaj, in sicer glede na stanje od 31. decembra 2010, ki se bodo uredile s posebno pogodbo.
Na ta datum se bo določila tudi višina sredstev, ki jih je Sod od leta 2002 založil za plačilo obveznosti po zgoraj omenjenem zakonu ter vrednost unovčenega in neunovčenega premoženja, ki ga je država za namen izvajanja zakona prenesla na Sod.
To še naprej ostaja v lasti Soda, čeprav je Računsko sodišče predlagalo, naj se prenese nazaj v last države, nad njim pa bo bdela Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami.
Država bo Sodu plačevala tudi za administracijo
Novela na podlagi pripomb Računskega sodišča hkrati predvideva, da Sod za tehnične in administrativne posle, ki so povezani z izvajanjem nalog v imenu in za račun države, iz proračuna prejme določeno nadomestilo, ki ga bosta država in Sod določila s posebno pogodbo.
Kot smo že pisali, je Računsko sodišče v svojem nedavnem revizijskem poročilu ministrstvu za finance naložilo, da mora v odzivnem poročilu predložiti dokazila o pripravi predloga oz. dopolnitev zakona o Sodu z natančno opredelitvijo razmerja med državo in Sodom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje