Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Dogovor zaposlenim v javnem sektorju prinaša dvig plač, višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda pa še poračun regresa za letni dopust.

V skladu z dogovorom se s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru. Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat, in to s 1. aprilom prihodnje leto, takrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra lani.

V dogovor so ob tem izrecno zapisali, da je z njim realizirana obveznost pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v letošnjem letu, na pa tudi v prihodnjem letu, a z učinki v letu 2024. Višji plačni razred, ki ga bodo zaposleni deležni prihodnje leto, pa se šteje za delno odpravo nesorazmerij v plačah in delno realizacijo tistih stavkovnih zahtev, ki so vezane na odpravo plačnih nesorazmerij.

Višji regres za prehrano

Dogovor določa tudi višji regres za prehrano, in sicer se bo s sedanjih 4,94 evra povišal na 6,15 evra na dan. Višje nadomestilo za malico je predvideno s 1. septembrom, kar pomeni, da bodo zaposleni v javnem sektorju dobili tudi poračun za nazaj.

Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več.

Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bo pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bodo dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Za javne uslužbence od 41. do vključno 50. plačnega razreda je predvideno, da prejmejo poračun regresa 100 evrov. Poračun jim bo izplačan pri oktobrski plači novembra.

Finančni učinek dogovora vladna stran ocenjuje na 611 milijonov evrov.

Hkrati z dogovorom so danes podpisovali tudi anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi bodo namreč deloma realizirali vsebine iz dogovora. Za tiste dele javnega sektorja, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo, in ne kolektivno pogodbo, kot denimo za javne agencije, sklade, zavode, vojsko, pa so potrebne ustrezne spremembe uredb.

Najpozneje v enem mesecu začetek pogovorov o sistemskih spremembah plačnega sistema

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik je po podpisu dejala, da so se dogovorili tudi, da takoj po podpisu tega dogovora in aneksov h kolektivnim pogodbam začnejo pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema in najpozneje do 30. junija predlagajo neki nov dogovor o prihodnosti plačnega sistema v javnem sektorju "in kako ponovno ovrednotiti delo tudi v odnosu do minimalne plače".

"Dogovor vsebuje klavzulo, če smem temu tako reči, ki zavezuje tako vlado kot sindikalne strani, da se prioritetno lotimo prav vprašanja zaposlenih, ki so danes pod minimalno plačo oziroma okoli minimalne plače," je navedla. Po njenih besedah vlada torej ni pozabila najšibkejših. "Vlada se je odzvala na zaostrene razmere, ki so prisotne v družbi, in to prepoznala tudi skozi ta dogovor, kjer smo upoštevali tako draginjo, inflacijo kot tudi najšibkejše v javnem sektorju," je še navedla ministrica.

Vzporedno s sistemskimi spremembami bodo tako potekala pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij, upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice. Tudi tu so za rok za dogovor določili 30. junij prihodnje leto. Pogajanja in usklajevanja bodo začeli najpozneje v enem mesecu po podpisu dogovora.

Sindikati s podpisom dogovora soglašajo tudi, da do takrat ne bodo sprožili nobenih stavkovnih dejavnosti v povezavi z ukrepi iz tega dogovora.

Predvideni realizacija preteklih sporazumov in pogajanja o sistemskih spremembah

Dogovor predvideva tudi uresničenje sporazumov oz. dogovorov, ki so bili s sindikati sklenjeni v obdobju preteklih vlad. Med njimi je tudi sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, ki ga je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides konec leta 2016 sklenil s takratno ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Omenjeni sporazum je predvideval, da bo vlada predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim bi odpravili omejitev 57. plačnega razreda, ki ga javni uslužbenci v javnem sektorju lahko dosežejo z napredovanjem, predložila v usklajevanje sindikatom javnega sektorja in ga po usklajevanju z izjavo o stopnji usklajenosti posredovala v DZ.

Vlada je tako sindikatom dan po parafiranju dogovora s sindikati javnega sektorja tem poslala predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zaradi predvidenega povišanja uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij za en plačni razred zakonska sprememba predvideva dvig plačne lestvice, in sicer s 65. na 66. plačni razred.

Obenem pa, sledeč dogovoru z zdravniki iz leta 2016, predvideva odpravo najvišjega, 57. plačnega razreda, ki ga lahko doseže javni uslužbenec z napredovanjem. A se je tu zapletlo, saj sindikati trdijo, da gre za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Vlada pa vztraja, da gre za nerealizirano zavezo iz že sklenjenega sporazuma z zdravniki.

V državni zbor bo tako po potrditvi na vladi poslan neusklajen predlog zakona.

Koliko sindikatov mora podpisati dogovor, da ta velja?

Dogovor je danes podpisalo 28 od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, nekaj pa jih je še napovedalo podpis.

Za uveljavitev dogovora je sicer bistveno, koliko sindikatov pristopi k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, saj je za njegovo veljavnost treba doseči kvorum. Možnosti sta dve. Po prvi mora podpise prispevati večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja; teh je trenutno 46. Po drugem kvorumu zadostujejo sindikati najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja omenjena kolektivna pogodba.