Proračuna za prihodnje leto bosta prvič izražena v evrih. Foto: European Community
Proračuna za prihodnje leto bosta prvič izražena v evrih. Foto: European Community
Redna seja vlade
Vlada se je na današni seji v največji meri posvetila proračunskim dokumentom. Foto: RTV SLO
Cene naftnih derivatov
Zaradi odvisnosti Slovenije od uvoza naftnih derivatov se zaradi nihanja cen pod njihovim vplivom nahaja tudi stabilnost domačih javnih financ. Foto: Reuters
Med drugim je vlado k sprememebam prisilila mala poplava referendumskih pobud v zadnjih letih. Foto: RTV SLO
Protipoplavna dela na Muri
Mešana slovensko- hrvaška komisija za vodno gospdodarstvo se bo sešla v petek v Stubičkih toplicah. Foto: RTV SLO

Vlada je na današnji seji sprejela zajeten sveženj proračunskih dokumentov. Med njimi je predlog Proračunskega memoranduma za obdobje 2007-2008. Dokument predstavlja temeljni okvir za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti in hkrati določa usmeritve za delovanje vlade pri upravljanju javnih financ in vodenju ekonomske in razvojne politike.

Temelji na napovedih makroekonomskih gibanj za leti 2007 in 2008. V napovedi pa še niso upoštevani učinki ukrepov iz sprejetega Okvira gospodarskih in socialnih reform, saj še niso bili sprejeti v obliki zakonov ali drugih predpisov.

Vlada bo v DZ po nujnem postopku poslala tudi predlog sprememb proračuna za leto 2007, ko bo Slovenija prevzela evro kot svojo plačilno valuto, kar pa ima pomemben vpliv na javnofinančno, plačno in denarno politiko. Zato je osnovni cilj davčne politike v letu 2007 še naprej ohranjati trend zniževanja javnofinančnih odhodkov, srednjeročno pa je temeljni cilj davčne politike odprava strukturnega javnofinančnega primanjkljaja. V predlogu sprememb proračuna za leto 2007 je skupaj načrtovanih 7.764.731.685 evrov prihodkov. Največja izziva za slovenske javne finance ostajata odprava strukturnega javnofinančnega primanjkljaja (do konca leta 2011) in zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kot odgovor na procese staranja prebivalstva, kar je predpogoj za zagotavljanje stabilne dolgoročne gospodarske rasti.

Proračunski primanjkljaj v naslednjih dveh letih naj bi po načrtih ostal v okvirih, ki jih je vlada že potrdila, in sicer v okviru 1 odstotka BDP-ja v letu 2007 in 0,9 odstotka BDP-ja v letu 2008, in se zaradi predlagane davčne reforme ne bodo spremenili. Čeprav je bila ob sprejemanju proračuna za leto 2007 predvidena možnost dviga DDV-ja, do tega v letu 2007 ne bo prišlo. Za zdaj izračuni predvidevajo, da bi se DDV dvignil na 21 % in 9 % v letu 2008, a v vladi poudarjajo, da je to le ena izmed možnosti; če bi se ob pripravi sprememb proračuna za 2008 pokazalo, da to ni potrebno, dviga DDV tudi v letu 2008 ne bo.

Ministri so sprejeli tudi predlog proračuna za leto 2008. Skupaj je načrtovanih 8.138.749.620 evrov prihodkov.

Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2006
Vlada se je seznanila z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil Umar. Jesenska napoved gospodarske rasti za obdobje 2006-2008 kot predpostavko glede mednarodnega okolja upošteva pospešeno gospodarsko rast v večini najpomembnejših trgovinskih partneric v letu 2006, umiritev v letu 2007 in ponovno rahlo pospešitev v letu 2008. Predpostavka glede povprečne cene nafte v letu 2006 je 69 USD/sodček, za leti 2007 in 2008 pa 73 USD/sodček.

Jesenska napoved gospodarske rasti za leto 2006 je 4,7 % in je za pol odstotne točke višja kot spomladi. Popravek navzgor je predvsem posledica visoke gospodarske rasti v prvi polovici leta 2006 (5% na medletni ravni). Realna rast BDP v letu 2008 (4,2 %) naj bi bila na podobni ravni kot v letu 2007 (4,3 %).

Napoved letošnje rasti zaposlenosti (0,9 %) je rahlo višja kot spomladi, višja pa je tudi za prihodnji dve leti. Dodatno spodbudo za delovno aktivnost naj bi pomenile tudi znižane stopnje dohodnine. Ocenjuje se, da se bo bruto plača na zaposlenega v letu 2006 realno povečala za 2,2 odstotka, v letu 2007 za 2,5 in v letu 2008 za 3 odstotke.

Sprememebe na področju ljudske iniciative
Vlada je na današnji seji sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki skladno z odločbo ustavnega sodišča odpravlja predhodni posvetovalni referendum. Spremembe zakona naj bi zagotavljale tudi resnost referendumskih pobud in zahtev (pobuda volivcem za zbiranje podpisov bo morala biti po novem podprta s podpisi 2.500 volivcev), predvidevajo neke vrste referendumski dan; od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Novela predvideva tudi podporo zahtevi za razpis referenduma z varnim elektronskim podpisom. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi bo po novem 35 dni.

Financiranje občin
Nov zakon o financiranju občin, o katerem se je izrekla vlada, naj bi med drugim zagotovil večjo sorazmernost financiranja in nalog ter večjo finančno avtonomijo in manjšo odvisnost financiranja lokalnih javnih zadev od dodatnih sredstev državnega proračuna.

Vlada se je dotaknila tudi predloga novega zakona o bančništvu. Njegov sprejem narekujeta evropski direktivi, ki uvajata podrobnejše in celovitejše standarde varnega in skrbnega poslovanja bank.

Nazadnje še o Hotizi
Vlada je na današnji seji sprejela tudi predlog izhodišč in imenovala delegacije Republike Slovenije za zasedanje Stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo 29. septembra v Stubičkih Toplicah, sklicane zaradi sprejetja operativnega dogovora o razdelitvi del pri gradnji oziroma obnovi protipoplavnega nasipa na levem bregu Mure.