Negativna ocena Računskega sodišča zaključnemu računu za leto 2009 je posledica različnega tolmačenja zapisovanja poslovnih dogodkov. Foto: BoBo
Negativna ocena Računskega sodišča zaključnemu računu za leto 2009 je posledica različnega tolmačenja zapisovanja poslovnih dogodkov. Foto: BoBo

Naknadne popravke zaključnega računa po novem omogoča prenovljeni zakon o javnih financah, a predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes in državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar menita, da določba popravljenega zakona ne more veljati za nazaj in da popravljanje zaključnega računa za leto 2009 ni mogoče. Spremembe zakona je vlada pripravila po tem, ko je Računsko sodišče zaključnemu računu za leto 2009 izreklo negativno mnenje.

Vlada in Računsko sodišče različno tolmačita zapisovanje poslovnih dogodkov
Vraničarjeva je pojasnila, da je negativna ocena Računskega sodišča posledica različnega tolmačenja zapisovanja poslovnih dogodkov. Vlada je dve milijardi kupnine od prodaje državnih obveznic in zakladnih menic, ki jih je za tri leta naložila v poslovne banke, vodila kot depozite, po mnenju Računskega sodišča pa bi jih morala evidentirati kot posojila. Na Računskem sodišču pa so kot glavni razlog za negativno oceno navedli prikrito sanacijo bančnega sistema.

Zdaj bo to, za kateri zaključni račun je že mogoče uporabljati spremenjene določbe zakona o javnih financah, preučila zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Je pa komisija kljub temu sprejela sklep, da bodo skupaj z Računskim sodiščem in ministrstvom za finance še pred obravnavo zaključnega računa na seji DZ-ja, pripravili popravke, ki naj jih vlada na podlagi razkritih napak upošteva pri pripravi novega predloga zaključnega računa.