Služba vlade za zakonodajo (SVZ) je na spletni strani objavila mnenje o zamrznitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), za katero jih je zaprosil Urad vlade za komuniciranje (Ukom). Glede zahtevanih podatkov Ukoma se SVZ sklicuje na zakon o gospodarskih družbah, pogodbo o financiranju javne službe, sklenjeno med Ukomom in STA-jem, in zakon o STA-ju. Tako v uvodu ugotavlja, da 512. člen zakona o gospodarskih družbah napotuje direktorja, da mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe in mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Ta pravica se po mnenju vladne zakonodajne službe lahko omeji z zakonom. Prav tako sme direktor zavrniti zahteve po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo.

V skladu s 6. členom pogodbe o opravljanju javne službe se STA zavezuje, da bo Ukomu na njegovo zahtevo nemudoma posredoval vso dokumentacijo o izvajanju javne službe (finančno, pravno, vsebinsko) in z njim sodeloval ter se odzival na njegove zahteve.
Te določbe po mnenju SVZ-ja omogočajo zahteve Ukoma po pojasnilih o poslovanju, ki so potrebna za to, da država oziroma vlada oziroma Ukom financira STA v ustreznem obsegu, zahteve po informacijah, ki so nujne za izvajanje pogodbe, pa tudi po informacijah, ki se nanašajo na porabo javnofinančnih sredstev.

Sorodna novica Nadzorniki STA-ja: Ukomovi pritiski na STA niso v skladu z zakonodajo

"Položaj STA-ja je drugačen od položaja običajnih družb z omejeno odgovornostjo"

"Ob upoštevanju popolnoma ohlapne določbe pogodbe bi urad lahko načeloma zahteval tudi druge podatke in dokumentacijo. Vendar pa je treba biti pri slednjem po mnenju službe pazljiv in zadržan," navaja SVZ. Med razlogi za to previdnost pa navaja, da je vendarle treba po drugi strani "tudi ugotoviti, da je položaj STA-ja nekoliko drugačen od položaja običajnih družb z omejeno odgovornostjo". Z zakonom o STA-ju sta namreč "vzpostavljeni neodvisnost in samostojnost STA-ja tudi v razmerju do edinega družbenika".

Zato meni, da glede na vlogo, ki jo ima STA, in glede na načela, po katerih deluje (samostojnosti, ki vključuje tudi finančno samostojnost, neodvisnost in nepristranskost), država, vlada oziroma Ukom "od STA-ja ne bi smela zahtevati informacij, katerih podajanje bi lahko krnilo ta načela (npr. zahteva po pojasnilih v zvezi z uredniško politiko, pojasnjevanje, zakaj je agencija sklenila točno določen posel z določeno osebo) ali bi se z njim posegalo v drugo zakonodajo (npr. varstvo osebnih podatkov)".

Vlada ali Ukom nimata pristojnosti za sistemski nadzor nad poslovanjem STA-ja

Kot opozarja SVZ, je treba namreč upoštevati, da je STA neodvisen ter organizacijsko in finančno samostojen, zato vlada oziroma urad ne bi smela od njega zahtevati podatkov z razlogom, da se opravlja vsebinski nadzor nad uredniško politiko ali nadzor v smislu primernosti poslovanja. Pri vsem tem je treba namreč opozoriti, da vladi ali Ukomu v skladu z zakonom o STA-ju ni podeljena pristojnost, da bi sistemsko nadzirala poslovanje STA-ja. To je naloga in pristojnost nadzornega sveta STA-ja, Računskega sodišča in revizorjev.

Glede pridobivanja informacij, ki zadevajo tržno dejavnost STA-ja, se po mnenju službe uporablja 512. člen zakona o gospodarskih družbah, saj v tem primeru ne gre za izvajanje javne službe in je dejavnost v samem bistvu primerljiva opravljanju dejavnosti običajnih gospodarskih družb.

Dodatno je izpostavila tudi vprašanje, kdo lahko STA postavi zahtevo po informacijah. "Če bi se dobesedno držali besedila zakona o STA-ju, je to lahko samo vlada, ki izvaja pravice edinega družbenika. Še toliko bolj to velja za financiranje tržne dejavnosti, glede česar pogodba molči," je navedla vladna služba za zakonodajo

Družbenik lahko informacije zahteva tudi s sodno odločbo. "V primeru nadaljevanja spora med STA-jem in uradom bi veljalo razmisliti, ali se poslužiti tega pravnega sredstva, da se na ustrezni instanci slednji razreši ter s strani pristojnih sodišč pridobi ustrezna avtoritativna razlaga veljavnega pravnega reda za dani primer," predlaga SVZ.

Zaustavitev financiranja bi morala biti res skrajna sankcija

Glede financiranja STA-ja pa SVZ mogočo podlago za ustavitev plačevanja po pogodbi vidi v 6. členu pogodbe, če STA krši svojo sodelovalno dolžnost. Vendar služba opozarja, da se lahko v danem primeru "še toliko bolj izpostavi vprašanje, kdo je pristojen za tovrstno ukrepanje". Iz pogodbe res izhaja, da je to Ukom, vendar pa se lahko pojavi očitek, da je takšna rešitev nezakonita, ker v skladu zakonom o STA-ju naloge družbenika izvaja vlada, izpostavlja.

"Po mnenju službe bi v takem sporu med uradom in STA-jem verjetno lahko prišlo tudi do očitka, da je pogodba v delu, ki omogoča ustavitev plačevanja, nezakonita, saj takšne sankcije ne predvideva zakon." Služba še meni, da bi bilo "utemeljevanje ustavitve izplačil oziroma nesklenitve nove pogodbe z neposredovanjem dokumentacije, ki se nanaša na tržno dejavnost, sporno, saj takšne sankcije ne predvidevata niti zakon niti pogodba, upoštevati pa je treba tudi to, da je v skladu z zakonom na tem področju vzpostavljeno ločeno računovodstvo dejavnosti".

V vsakem primeru pa služba opozarja, da bi morala biti zaustavitev financiranja res skrajna sankcija. "Upoštevati je namreč treba, da bi imel ukrep lahko za posledico okrnjeno ali zaustavljeno izvajanje javne službe, določene z zakonom, kar bi na drugi strani pomenilo nezakonito stanje," še piše SVZ.

STA je sicer brez plačila za opravljeno delo v oktobru že 14. dan. Direktor STA-ja Bojan Veselinovič je danes na predsednika DZ-ja in DS-ja, Igorja Zorčiča in Alojza Kovšco, člane vlade s premierjem Janezom Janšo na čelu in vodje poslanskih skupin v DZ-ju naslovil tudi dopis, v katerem poziva vse, ki lahko prekinejo "to nemogoče stanje ob spoštovanju razuma, načel vladavine prava in novinarske avtonomije", naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za takojšnjo vnovično vzpostavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije.

Direktor Ukoma Uroš Urbanija pa je danes na Twitterju v odzivu na objavo časopisa Dnevnik zanikal, da bi Ukom od STA zahteval informacije, katerih podajanje bi lahko krnilo načela samostojnosti in neodvisnosti STA-ja.

Ukom je sicer na STA naslovil 12 dopisov, med drugim z vprašanji o številu intervjujev s pevci iz sveta zabavne glasbe, intervjujev z avtorji ob izdajah zgoščenk, primerjavi dolžine intervjujev ter zahteval informacije o tržnem delovanju STA-ja in poimenskem seznamu bruto plač.