"Glede na mednarodne okoliščine je pomembnejši element več varnosti na račun manjše svobode. Imamo tudi zagotovila, da zakon o tujcih ne presega ustavnega okvira," je dejal zunanji minister Karl Erjavec. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa ocenjuje, da so predlagani ukrepi nujni in sorazmerni.

Kot je za Prvi dnevnik poročala Nuša Baranja, so za koalicijo varovalke, ki jih vključuje novela, dovolj močne. "Najpomembnejša varovalka je ustavna večina za aktivacijo tega zakona. Druga varovalka je, da so določene izjeme. Meja se, če je to potrebno, ne zapre kot celota, ampak so ljudje, ki jim je ogroženo življenje, ki so mladoletni, obravnavani drugače," je dejal predsednik SD-ja Dejan Židan.

Posebni ukrepi v predlogu novele
Poseben ukrep v predlogu novele je, da policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev, ne dovoli vstopa v državo. Tujca, ki se nezakonito zadržuje na območju izvajanja ukrepa, privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil, izhaja iz predloga novele zakona, ki jo bo na predlog ministrstva za notranje zadeve (MNZ) obravnavala vlada.

Policija po noveli zakona ravna tudi, ko tujec izrazi namen za prošnjo za azil, in sicer, ko želi nezakonito vstopiti ali je že zunaj mejnega prehoda iz druge varne države članice EU-ja, če je nezakonito vstopil v Slovenijo in je na območju izvajanja ukrepa.

Ukrep pa se ne bo uporabljal, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali ko bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bo veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Ministrica: Ukrep je nujen in sorazmeren
Ministrica za notranje zadeve je sicer poudarila, da so trenutno razmere v regiji stabilne, kar pa ne pomeni, da so mirne. Obenem je poudarila, da je poslanstvo ministrstva zagotavljanje varnosti, zato morajo narediti vse, kar je v njihovi moči, da ohranijo red in mir v državi.

Obenem je dejala tudi, da gre za izjemne ukrepe v izjemni situaciji, na očitke o protiustavnosti predvidenih ukrepov pa ministrica odgovarja, da je za to pristojno ustavno sodišče. Poudarila pa je, da je predlog dobil politično podporo, saj so zanj glasovali vsi ministri vlade, razen ministra za pravosodje, ki se je glasovanja vzdržal.

Novela zakona predvideva tudi ustanovitev urada, ki bo pristojen za oskrbo prebežnikov. To je po besedah Györkös Žnidarjeve izjemnega pomena, saj gre pri migracijah za kompleksen pojav, ki zahteva usklajeno delovanje vseh resorjev.

Potrebna bo dvotretjinska večina
Ukrep bo DZ na predlog vlade sprejel z dvotretjinsko večino vseh poslancev, in sicer najdlje za šest mesecev, z možnostjo podaljšanja. O prenehanju njegove uporabe bo DZ odločil z večino glasov vseh poslancev. Sprejetje ukrepa bo vladi predlagal MNZ na podlagi ocene o spremenjenih razmerah na področju migracij.

Novela zakona, o kateri je v sredo razpravljal svet za nacionalno varnost, predvideva tudi ustanovitev urada za tujce. V preteklosti je bila novela deležna precej kritik zlasti z vidika ustavnosti, tako opozicije kot tudi nevladnih organizacij. Tudi danes so nevladne organizacije vlado pozvale, naj je ne sprejme, saj da je v nasprotju z mednarodnim pravom in slovensko ustavo.

SDS in NSi spremembi naklonjena, Zavezništvo in ZL ne
Noveli zakona se napoveduje podpora NSi-ja, ki ji načeloma ne nasprotujejo, a se bodo dokončno še opredelili. Tudi v SDS-u so že napovedali, da bodo zakon o tujcih zagotovo podprli, če bo vseboval ustrezne rešitve.

Opozicijski ZL in Zavezništvo pa sta do predlaganega zakona skeptična. Poslanec ZL-ja Miha Kordiš je dejal, da predlog "krši mednarodne konvencije in je ustavno sporen". V Zavezništvu pa menijo, da ne sme zmagati strah, ki bi "nas silil, da bi posegali po radikalnih ukrepih in povozili človekove pravice".