Osnutek poročila Evropske komisije (EK) o vladavini prava v Sloveniji je po poročanju današnjega Dela za Slovenijo relativno ugodno, medtem ko pripombe, ki jih Slovenija pošilja v Bruselj, temu ne pritrjujejo. Komentarji vlade na ugotovitve posameznih sklopov so namreč večinoma negativni.

Stališče so po neuradnih informacijah pripravili na zunanjem ministrstvu, vlada pa ga je sprejela na dopisni seji v petek. Na vprašanje, ali je vlada stališče že poslala v Bruselj, na zunanjem ministrstvu in uradu vlade za komuniciranje še niso odgovorili, prav tako ne, ali so pri usklajevanju mnenja sodelovala tudi druga ministrstva.

Kot poroča Delo, vlada v stališču do osnutka poročila Evropske komisije opozarja, da podatki Eurostata ne podpirajo navedb o večji učinkovitosti slovenskih državnih tožilcev, prav tako je kritična do navedb, da so potrebni dodatni materialni in človeški viri, češ da ima Slovenija največ sodnikov na prebivalca v EU-ju in četrti najvišji delež BDP-ja za izdatke sodišča.

V pripombah je vlada kritična tudi do medijev, predvsem da nekateri novinarji sploh niso preiskovalni, ampak da so "aktivisti političnega boja", opozarja pa tudi na nadpovprečno število tistih, ki so v Sloveniji stalno zaposleni kot umetniki, avtorji in novinarji.

V osnutku poročila Evropske komisije je po poročanju Dela med drugim poudarjeno, da ni ustreznih pravil, ki bi urejala konflikt interesov v medijskem prostoru, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev. Vlada opozarja tudi, da je Evropska komisija prezrla vprašanje, kako v posttranzicijskih družbah zagotoviti temelje etične pluralnosti.

V pripombah opozarja tudi na sum izkoriščanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v politične namene, piše Delo. V postopkih pred protikorupcijsko komisijo se pojavljajo kršitve temeljnih pravic preiskovancev do obrambe. Te na videz manjše pomanjkljivosti so v preteklosti že vodile tudi do resnih političnih posledic, kot je na primer padec vlade, je zapisano v mnenju vlade.

KPK ni seznanjen z odgovorom vlade

V KPK-ju so se odzvali, da z odgovorom vlade sicer niso uradni seznanjeni, a so poudarili, da je komisija samostojen in neodvisen državni organ, na delo katerega posamezni politični interesi nimajo in ne bodo imeli nikakršnega vpliva.

Komisija poudarja, da se je tudi z vizijo novega vodstva zavezala profesionalnemu delu, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti ravnanja. Po spremembi sodne prakse v letu 2016 so prilagodili postopek, ki zdaj obravnavanim osebam zagotavlja vsa procesna jamstva, zagotovljena z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

Postopek, kot ga na komisiji vodijo v zadnjih letih, je kot ustreznega lani z dvema sodbama potrdilo tudi sodišče – tako upravno kot vrhovno, so zapisali v sporočilu za javnost.

Vlada napoveduje pregon korupcije

Glede teh očitkov na račun KPK-ja je Logar poudaril, da je na področju korupcije v Sloveniji treba še marsikaj narediti. "Vlada bo naredila vse, kar je v njeni moči, da pospeši pregon težkih koruptivnih dejanj," je Logar odgovoril na to vprašanje na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju ob srečanju zunanjih ministrov C5.

Evropska komisija je osnutek poročila o vladavini prava Sloveniji poslala konec avgusta. Objava poročila o stanju vladavine prava v članicah EU-ja je sicer po neuradnih informacijah iz Bruslja trenutno predvidena za 30. september.

Jeseni bo nato v Svetu EU-ja za splošne zadeve potekal letni dialog o vladavini prava. Poročilo Evropske komisije naj bi prispevalo k poglabljanju dialoga med državami članicami in institucijami EU-ja ter h krepitvi skupnega razumevanja vladavine prava tudi v odnosu do držav kandidatk za članstvo v EU-ju. Prvo letno poročilo se bo po pričakovanjih osredotočalo na štiri stebre – na pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo medijev ter na institucionalna in ustavnopravna vprašanja.

Pravosodna ministrica podprla poročilo

"Vidim priložnost, da se začnemo o tem pogovarjati znotraj države in pridemo do realne situacije, kakšno je resnično stanje v pravosodstvu. Tako da nimamo različnih stališč in da oblikujemo delovno skupino, tako od vrhovnega sodišča, kjer so se pripravljeni soočiti z morebitnimi dilemami, kot tudi zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje," je za Radio Slovenija danes na Brdu pri Kranju povedala pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Ob tem pa ne izključuje možnosti, da bi za oceno realnega stanja v pravosodju privabili tudi zunanje strokovnjake.

Pravosodna ministrica je tudi pojasnila, da je poročilo, o katerem je vlada odločala v petek na dopisni seji, sama podprla. "Bila je sklicana dopisna seja. Gradivo sem dobila dva dni prej. Ko smo ga pregledali, je bila moja odločitev, da se različne strani začnemo pogovarjati," je dejala.
Opozorila je, da je odgovor slovenske vlade na poročilo, ki ga pripravlja Evropska komisija, v skladu z vnaprej določeno metodologijo in dogovori na ravni EU-ja, pripravilo zunanje ministrstvo.

Opozicija s poročilom ni seznanjena

Opozicijske stranke po vladnem sprejemu stališča do osnutka mnenja Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji poudarjajo, da z njim niso seznanjene, saj je označeno kot interno. V SAB-u so spomnili, da ne gre za prvo takšno pismo o pravosodju, tudi v Levici predvidevajo, da je stališče podobno tistemu iz maja.

V največji opozicijski stranki LMŠ poudarjajo, da Slovenija spoštuje vladavino prava. "Kar pa ne pomeni, da tega področja ne moremo še izboljšati," je v izjavi za medije v DZ-ju dejal vodja njihovih poslancev Brane Golubović. Dodaja pa še, da so do zdaj vse informacije o tem poročilu dobili iz medijev.

V Levici pa predvidevajo, da je tokratni odgovor zelo podoben prvemu spremnemu dopisu, ki ga je zunanji minister Anže Logar maja Evropski komisiji poslal s poročilom Slovenije o stanju na področju pravosodja v Sloveniji. "Ne moremo pričakovati drugega kot ponovno tarnanja nad ostalinami preteklega sistema, skorumpiranosti in globoke države. To je stalnica te vlade," pravi vodja poslancev Matej T. Vatovec. Dodal je še, da gre še za en manever predsednika vlade Janeza Janše. Z njimi naj bi, tako Vatovec, "zameglil vse ostale nečedne stvari", ki jih ta vlada dela vsak dan.

Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je spomnila, da ne gre za prvo vladno pismo, s katerim v tujini blatijo državo in institucije te države. Iz poročanja medijev razume, da vlada v tokratnem besedilu ponavlja svojo stalno agendo, kako je za vse njene težave najprej krivo pravosodje. "Nikoli ne znajo sami sebi nastaviti ogledala in pogledati, kaj delajo narobe," je pripomnila.

Dodala je še, da v pravosodju res ni vse tako, kot bi moralo biti. "Ampak to je stvar, ki jo moramo urediti sami, ne pa da greš to tožit evropskim institucijam. Očitno je mnenje, ki ga je napisala Evropska komisija, takšno, da jim ne gre najbolj v njihov kontekst," je še povedala.
Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je še dodal, da so v stranki na to zadevo zelo pozorni.