Kot je vlada zapisala na Twitterju, strategija migracije obravnava "na večplasten, celovit in dolgoročen način, v ospredje postavlja boljše razumevanje vseh vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo upravljanje".

Strategijo vlade na področju migracij je pripravila medresorska delovna skupina, v kateri so bili poleg državnih sekretarjev z vseh ministrstev tudi predstavniki kabineta predsednika vlade, Sove, policije, urada za oskrbo in integracijo migrantov, urada vlade za komuniciranje, urada vlade za makroekonomske analize in razvoj ter uprave za zaščito in reševanje.

V dokumentu so definirali ključne cilje in usmeritve za učinkovito upravljanje migracij v Sloveniji. Strategija vključuje šest t. i. stebrov, od katerih je vsak povezan s posameznim vidikom migracij.

Začenjajo z mednarodnim vidikom migracij, sledijo ekonomske migracije kot del zakonitih migracij, področji mednarodne zaščite in integracije tujcev v družbo ter nezakonite migracije in varnostna komponenta.

Neurejene migracije ogrožajo življenja in varnost

Kot so zapisali v strategiji, so migracije, ki potekajo na urejen in varen način, koristne za vse. Migracije, ki potekajo neurejeno, pa ogrožajo življenje, varnost, zdravje in osnovne človekove pravice migrantov, z njimi se okoriščajo tihotapci oziroma organizirani kriminalci, v državah sprejemnicah pa prispevajo k naraščanju protimigrantskega razpoloženja.

Vladna strategija predvideva medresorski pristop ter tudi dialog in partnersko sodelovanje med državami izvora, tranzita in ciljnimi državami. Med cilji navaja obravnavanje vzrokov migracij ter zaščito življenj, dostojanstva in osnovnih človekovih pravic migrantov, pa tudi odkrivanje in preprečevanje nezakonitih migracij tako na zunanjih kot tudi na notranjih schengenskih mejah Slovenije ter učinkovito izvajanje sporazumov o vračanju oseb. Prav tako je cilj odpravljanje in omejitev tveganj za nacionalno varnost, ki izhajajo iz migracijskih gibanj ali so z njimi povezana.

Eden od ciljev strategije je tudi zagotavljanje hitrih in učinkovitih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite ob hkratnem ugotavljanju morebitnih zlorabe.

Ob nezakonitih migracijah strategija govori tudi o zakonitih migracijah, kjer z namenom zmanjševanja strukturnih neskladij na slovenskem trgu dela ter izboljšanja razmerja med zavarovanci in upokojenci predvideva spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile. Vlada tudi želi zmanjšati odseljevanje ter s konkretnimi ukrepi spodbuditi izseljence k vračanju v Slovenijo.

Finančna sredstva za izvedbo strategije bodo opredelili v akcijskih načrtih. Računajo pa tudi na evropska sredstva.

Delež tujih državljanov presega 6 odstotkov

V zadnjih 19 letih prevladuje pozitiven selitveni prirast. Delež tujih državljanov med prebivalci Slovenije je 6,4-odstoten.

V zadnjih desetih letih tako enakomerno narašča tudi število veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje. Konec decembra 2018 je imelo v Sloveniji veljavno dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja več kot 176.000 tujcev, med njimi je bilo več kot 148.000 državljanov tretjih držav. Največ veljavnih dovoljenj za prebivanje imajo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo pa državljani Kosova in Srbije.

Status mednarodne zaščite je bil od leta 1995 do konca 2018 priznan 818 državljanom tretjih držav.