"Vlada je obravnavala predlog za imenovanje Jurija Groznika na mesto generalnega državnega odvetnika in soglasno odločila, da predlaganega kandidata na to mesto ne imenuje," je na vladni novinarski konferenci pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in dodala, da je bila po nastopu funkcije seznanjena s tem, da poteka aktiven postopek za imenovanje novega generalnega državnega odvetnika.

"Postopek izbire kandidatov je bil v skladu z zakonom o državnem odvetništvu do nastopa moje funkcije izpeljan do faze, ko je moj predhodnik Marjan Dikaučič izmed štirih prijavljenih kandidatov kot najprimernejšega izbral trenutnega generalnega državnega odvetnika Groznika in ga po pridobitvi pozitivne ocene posebne komisije za presojo ustreznosti 20. aprila letos tudi predlagal v imenovanje vladi," je pojasnila ministrica.

"Ker prejšnja vlada o imenovanju kandidata do izteka mandata sploh ni odločala, sem bila v skladu z zakonom dolžna tekoči postopek voditi naprej do odločitve vlade," je pojasnila, zakaj se je Groznikovo imenovanje znašlo na vladi in dodala, da ji zakon kot ministrici ne daje možnosti samostojnega odločanja in lastne opredelitve do istega kandidata oz. izbire drugega kandidata. "Predlog, ki sem ga podedovala od svojega predhodnika, sem tako v skladu z zakonom ponovno posredovala vladi v obravnavo in odločanje 20. junija," je še navedla, da druge možnosti ni imela.

Sorodna novica Groznik znova generalni državni odvetnik? Protestniki so ogorčeni.

Groznik ni dosledno skrbel za uresničevanje poslanstva

"Vlada ocenjuje, da predlagani kandidat kljub siceršnji strokovni usposobljenosti in ustreznosti v svojem dozdajšnjem mandatu ni dosledno skrbel za uresničevanje poslanstva, ciljev in načel delovanja državnega odvetništva, ki mora ob uresničevanju premoženjskih in drugih interesov države primarno spoštovati in krepiti temeljne postulate pravne države," je pojasnila očitek Grozniku.

"Generalni državni odvetnik je kot predstojnik organa odgovoren za zakonitost dela državnega odvetništva, delovati mora v skladu z ustavo in zakoni ter med drugimi vrednotami varovati tudi ustavne interese, vključno s krepitvijo pravne države in zaščito človekovih pravic, javni interes in ugled države ter državnega odvetništva," je opozorila.

Sorodna novica Ministrstvo umaknilo soglasje za tožbe glede neprijavljenih protestnih shodov

Janševa vlada zahtevala nezakonite tožbe

"Prejšnja vlada Janeza Janše je kljub jasnemu, strokovno utemeljenemu opozorilu državne odvetnice, ki je vodila posamične zadeve, v katerih so bile pozneje vložene tožbe, da bi bile takšne tožbe neutemeljene, nezakonite in bi pomenile nedopusten poseg v ustavno in mednarodnopravno varovano pravico do javnega zbiranja, izdala navodilo, da se tožbe vložijo," je še pristavila in dodala, da se aktualna vlada Roberta Goloba zaveda, da je v skladu z zakonom o državnem odvetništvu formalnopravno takšno navodilo za državnega odvetnika zavezujoče.

Sorodna novica Država od Jenulla terja 34 tisoč evrov povračila za varovanje protestov

"V tem kontekstu ocenjujem, da je prejšnja vlada opozorilom o nedopustnosti predlaganih tožb navkljub zlorabila institut zavezujočega navodila vlade državnemu odvetniku, ki bi ga bilo treba uporabljati s tresočo roko in ustavnopravno skladno, hkrati pa se v tem kontekstu pri izbiri generalnega državnega odvetnika kot eno ključnih postavlja vrednostno vprašanje, ali je državni odvetnik resnično v vsakem primeru dolžan izpolniti navodilo, ki mu nalaga vložitev tožbe, ki je evidentno nedopustna in neupravičeno posega v ustavno zagotovljene človekove pravice, ali pa vsaj, da se o takšnih posegih nedvoumno kritično javno izreče," je nadaljevala in dodala, da mora v takšnih primerih po mnenju vlade prevladati višji interesi krepitve pravne države, spoštovanja ustave, javnega interesa in ugleda države, ki jih mora varovati državno odvetništvo.

"Kljub izjemnim in nedopustnim političnim pritiskom, ki so jih bili deležni posamezni državni odvetniki, državno odvetništvo kot organ in generalni državni odvetnik, kot predstojnik tega organa, vlada meni, da mora biti generalni državni odvetnik oseba, ki kljub pritiskom premore zadostno mero etičnega poguma in pokončnosti, da se upre protipravnim odločitvam državnih organov, zlasti kadar gre za nedopustne ustavno zagotovljene človekove pravice," je sklenila Švarc Pipan.

Ministrica pogreša pravne varovalke

V tem pogledu je opozorila tudi na pomanjkljivost zakonodaje, in sicer v delu, ki se nanaša na vlaganje ali umikanje tožb. V njej ministrica pogreša varovalke, ki bi "državnemu odvetniku ali odvetnici v posameznem primeru evidentno neutemeljenega ali nezakonitega ali protiustavnega navodila s strani zastopanega subjekta ali vlade omogočali bodisi ugovor vesti ali pa mu omogočali, da v takem primeru pač ne sledi danemu navodilu," je poudarila.

Na novinarsko vprašanje, ali bi moral Groznik jasneje in glasneje opozarjati na spornost postopkov v povezavi z vlaganjem tožb zoper protestnike v času prejšnje vlade ali pa morda celo ponuditi svoj odstop, je ministrica odgovorila, da zakon o državnem odvetništvu v tovrstnih primerih ne daje podlage za razrešitev generalnega državnega odvetnika.

Če bi do takšnega poskusa v času prejšnje vlade prišlo, pa bi imel možnost upravnega spora, "za katerega verjamem, da bi imel veliko možnosti, da bi ga dobil. In da, generalni državni odvetnik bi lahko tudi odstopil, ali pa, kot sem že v izjavi povedala, vsaj jasno in nedvoumno javnosti sporočil svojo kritiko nameravanih vložitev tožb," je odgovorila ministrica.

Ker predlagani kandidat ni bil imenovan, bo po besedah ministrice razpis ponovljen.

Protestniki so bili nad predlogom ogorčeni

Protestna ljudska skupščina je sicer v četrtek ob predlogu ministrstva za pravosodje, da se na položaj generalnega državnega odvetnika znova imenuje Groznika, izrazila ogorčenje.

Groznik je po njihovem mnenju sporen predvsem zato, ker mu pripisujejo odgovornost za več tožb, s katerimi je skušala Janševa vlada od protestnikov izterjati stroške policijskega varovanja neprijavljenih shodov.

Enega najvidnejših petkovih protestnikov Jašo Jenulla je državno odvetništvo pod Groznikovim vodstvom bremenilo organizacije protesta 19. junija 2020, ko so protestniki pred DZ-jem brali ustavo. Jenull je prejel položnico za 34.000 evrov, s katero so nanj skušali prevaliti stroške policijskega varovanja protesta.

"SLAPP-tožbe, s katerimi se vrši pritisk, so nizkoten primer zlorabe oblasti, s čimer si je državno odvetništvo pod vodstvom Janeza Janše in Jurija Groznika nakopalo mednarodno sramoto," menijo v Protestni ljudski skupščini.

Notranje ministrstvo je sicer soglasje za tožbe umaknilo kmalu po tistem, ko je posle prevzela ministrica Tatjana Bobnar. Temu je sledil tudi umik tožb državnega odvetništva.

Sorodna novica Petkovi protestniki: Vlada zlorablja pravne postopke, da bi onemogočila proteste

Groznik: Tožbe smo morali vlagati po zakonu

Groznik je sicer v sredo po sestanku s predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič pojasnil, da je državno odvetništvo svoji stranki, torej državi, že pred tem jasno predstavilo, da so takšne tožbe noviteta, zato tudi ni bilo mogoče predvideti, kako bo o njih odločilo sodišče.

Tožbe je državno odvetništvo po njegovih besedah moralo vlagati po zakonu. Na ministrstvu za pravosodje zato že pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bi državnemu odvetništvu dale dejansko avtonomijo. To je tudi predstavil Urški Klakočar Zupančič, ki je spremembe pozdravila. Strinjala se je, da je po obstoječi zakonodaji državno odvetništvo le deklarativno avtonomno, v praksi pa je zakonsko vezano na navodila države.