Zadovoljstvo z doseženim sta po pogajanjih izrazila minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je vodja vladne pogajalske skupine, in glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

"Z velikim zadovoljstvom sporočamo, da smo uspešno zaključili fazo usklajevanja stavkovnega sporazuma, ki je zdaj parafiran, sledi pa še potrjevanje tako na strani sindikata kot tudi na strani vlade," je po pogajanjih v izjavi za javnost povedal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papič. Papič je izredno zadovoljen, da jim je uspelo pripeljati sporazum do točke, ko nerazrešene stvari prenašajo v reformo plačnega sistema oziroma v novo plačno lestvico. "Zdaj smo ustvarili pogoje, da se dejansko tudi uradno na področju izobraževanja, šolstva, visokega šolstva, znanosti in kulture lotimo našega stebra v novi plačni reformi," je pojasnil. Gre za enotni steber, ki pokriva vsa področja, od vrtca, osnovne, srednje šole do visokega šolstva, znanosti in kulture.

Papič bi težko ocenil, kdaj naj bi se začela pogajanja za ta steber. Sicer neke okvirne datume imajo, a morajo najprej končati postopek potrjevanja stavkovnega sporazuma na obeh straneh. Po tem pa ne vidi ovir, da bi začeli resna usklajevanja tudi novega plačnega sistema.

Štrukelj: Dali smo vse od sebe

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je povedal, da je z današnjim parafiranjem sporazuma na ravni pogajalskih skupin doseženo soglasje o besedilu, ki pa mora v četrtek prestati preizkus na glavnem stavkovnem odboru sindikata.

"54 članic in članov, ki delajo na različnih delovnih mestih v vzgoji in izobraževanju, bo v četrtek to naše delo presojalo," je dejal. Poudaril je, da so kot pogajalska skupina dali "vse od sebe" in verjamejo, da so dosegli tisto, kar je bilo v tem trenutku mogoče doseči.
Štrukelj o vsebini sporazuma še ni želel govoriti, saj mora o njej najprej presoditi glavni odbor sindikata.

Sviz je po enem letu od napovedi splošne stavke v vzgoji in izobraževanju ter izvedbi prve stavke 9. marca lani zahteval sklenitev stavkovnega sporazuma o devetih stavkovnih zahtevah.
Doslej so sklenili aneksa h kolektivnima pogodbama za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter za raziskovalno dejavnost. Pomočnicam vzgojiteljic so se plače zvišale za štiri plačne razrede, opredeljeni pa sta tudi uvrstitvi delovnega mesta strokovnih delavcev z nazivom višji svetnik in delovnega mesta asistent. Plače se bodo zvišale tudi mladim raziskovalcem z upoštevanjem dviga 1. aprila za štiri plačne razrede v 36. plačni razred, asistentom z univerzitetno izobrazbo pa za dva plačna razreda, prav tako v 36. plačni razred.

Stavkovni dan je bil napovedan za 13. aprila, zgodil pa bi se, če strani do danes (8. marca) ne bi dosegli dogovora. Sviz je splošno stavko napovedal pred več kot letom dni. Prvi stavkovni dan so izvedli 9. marca lani.

Na pogajanjih o stavkovnih zahtevah visokošolskega sindikata dosegli napredek

Pogajanja so potekala tudi o stavkovnih zahtevah Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS). Po mnenju predsednika sindikata Gorazda Kovačiča so dosegli napredek. Vsebinsko so se pogovarjali in v marsičem strinjali. "Pomemben premik se je zgodil v povezavi s plačno skupino J, kjer se strinjamo, da naj bo tudi ta deležna dviga plač," je dejal za STA.

Danes se je po besedah Kovačiča izkazalo, da vladna stran ni imela časa podrobno preučiti njihovega stavkovnega sporazuma, ampak so se vsebinsko pogovarjali in v marsičem strinjali. "Moramo pa videti, kako bodo oni to ubesedili, ko bodo napisali protipredlog na začetku naslednjega tedna," je povedal.

Problematika skupine J

Kot je poudaril, se je pomemben premik zgodil v povezavi s plačno skupino J, kjer se strinjajo, da naj bo tudi ta deležna dviga in da se obravnava v svežnju prihodnjega stebra. VSS namreč zagovarja stališče, da morajo s plačno reformo ali pa tudi brez nje sindikati dejavnosti postati odgovorni vsak za svojo skupino J, kar pomeni narediti ločeni nabor delovnih mest v tej skupini. Za tem konceptom po navedbah Kovačiča stoji tudi rektorska konferenca, koordinacija inštitutov KOsRIS, danes pa so tudi razumeli, da je tudi vlada privolila v to.

"Želimo imeti nova delovna mesta za skupino J, ki bodo po imenu vezana na univerze. Prav tako želimo, da se v tej skupini, v kateri so tehnični profili, plače dvigujejo z enako dinamiko kot pedagoška in raziskovalna delovna mesta," je dejal.

Določitev višine orientacijskega delovnega mesta

Pri višini dviga orientacijskega delovnega mesta še niso prišli skupaj. Vlada vztraja pri svoji ponudbi, sindikat ji je dal približevalni predlog in zdaj čaka na odziv vlade. Glede dviga plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata in lektorjev so na vladni strani zaznali naklonjenost, da se to vendarle uredi pred reformo plačnega sistema, je dejal Kovačič in dodal, da je vlada razumela, da na tej točki lahko pade njena celotna kredibilnost.

"Če je namreč oktobra zapisala, da bo to stvar uredila pred reformo, potem težko pričakuje konstruktiven pristop sindikatov k reformi, če pri eni tako malenkostni zadevi pravzaprav drži figo v žepu," je pojasnil. Od vlade zdaj pričakujejo ponudbo datuma, s katerim se bo to rešilo, VSS predlaga, da je to 1. april letos.

V pričakovanju protipredloga vlade

V nadaljevanju pogajanj so se lotili še drugih zadev, za katere še ni bilo časa v preteklosti. "Pri nekaterih je vlada že rekla, da se strinja, ponekod smo prišli do modificirane rešitve, ponekod bo vlada še razmislila," je povedal. Gre za delo na domu, stalno pripravljenost, dodatne dneve za tiste, ki delajo s kemikalijami oz. pri virih sevanja, bibliotekarje, informatike. Strinjali so se, da se že s 1. aprilom uvedejo dodatna delovna mesta informatikov, ki so bolje ovrednotena, izmenjali so si tudi stališča do tarife za sindikalno delo in se na koncu dotaknili tudi člena o financiranju, je navedel Kovačič.

"Če bo vladna stran tokrat podala natančen in vsebinsko korekten protipredlog stavkovnega sporazuma, bomo lahko na pogajanjih čez en teden pa res že zelo blizu konca," je še dejal.

Glavnina stavkovnih zahtev VSS-ja se sicer nanaša na posebnosti dela v visokem šolstvu in nekaj prikrajšanih poklicnih skupin. Dosedanja pogajanja so prinesla dogovor o vsebinsko najzahtevnejših neplačnih zahtevah, to so normativi, sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva in odprava prekarnega pedagoškega dela