Vladni predlog nikakor ni sprejemljiv, je tako dejala predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič.

Predsednik Fidesa Damjan Polh pa je povedal, da v Fidesu na predlog nimajo pripomb in menijo, da se z njim popravljajo krivice, ki so bile storjene z decembra lani podpisanim sporazumom.

Z njim so bili višjih dvigov plač deležni predvsem mlajši zdravniki, saj je večini teh prinesel štiri plačne razrede, še enega pa so dobili v okviru aprilskega dviga plač, kot večina drugih v javnem sektorju. Tokratni vladni predlog zanje predvideva dvig za en plačni razred. Izkušenejši zdravniki specialisti, ki so bili doslej večinoma deležni skupno dveh dodatnih plačnih razredov, pa bi tokrat dobili še štiri.

Ilešič Čujovič opozarja, da so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu v primerjavi z zdravniki postavljeni v manj ugoden položaj. Skupaj, ob upoštevanju dosedanjih in predvidenih dvigov, bi namreč pridobili enega ali dva plačna razreda manj kot zdravniki, je pojasnila.

Odprta vprašanja ostajajo

Sicer pa tako pri zdravnikih kot pri drugih v zdravstvu opozarjajo, da je v pogajanjih še vrsta odprtih vprašanj, med drugim so kritični do predloga glede dopustov. "Če želimo takoj zapreti vse javne zavode s področja zdravstva in socialnega varstva, lahko ta predlog tudi sprejmemo, tako nezaslišan je," je dejala Ilešič Čujovič.

Kritična je bila zlasti do tega, da se dnevi dopusta jemljejo tistim, ki delajo z bolniki z najhujšimi vrstami psihičnih motenj, in še posebej najstarejšim zaposlenim. Tem bi s predlogom vzeli tudi 15 in več dni dopusta na letni ravni, je navedla. Če vlada meni, da bo s tem prihranila, je resnica ravno obratna, je dodala. Tako drastičnemu zmanjšanju dopustov bi namreč po njenih besedah sledile bolniške odsotnosti in tudi odpovedi delovnih razmerij.

Polh je poudaril, da glede dopustov v njihovem sindikatu pričakujejo dialog in da so merila, po katerih se letni popust določa, jasna. Sicer pa je ocenil, da so t. i. stebrna pogajanja, torej pogajanja za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, "zašla v slepo ulico" in da so se njihova pričakovanja glede upoštevanja specifik v zdravstvu in sociali razblinila. "Vsi bi se radi primerjali, vsi bi radi gledali v sosedov krožnik," je dodal.

Bi bil dogovor lahko sklenjen do 15. oktobra?

Ilešič Čujovič in Polh dvomita, da bi se lahko dogovorili do 15. oktobra, kar je želja vlade. "Če v enem letu nismo naredili ničesar, se bojim, da tudi zdaj v dobrih treh tednih ne bo storjeno dovolj, da bi bili vsi zadovoljni," je dejal Polh.

Sicer pa je vlada na današnjih pogajanjih za dejavnost zdravstva in socialnega varstva sindikatom prvič predstavila delovni predlog za uvrstitev plač direktorjev na plačno lestvico. Po besedah Ilešič Čujovič predlog še ni medresorsko usklajen, ko bo, pa jim ga bo vladna stran glede na današnjo napoved tudi posredovala.

Dopoldne so sicer potekala pogajanja tudi za uslužbence v državnih organih, popoldne pa bodo še za izobraževanje, znanost in kulturo. Predlog, ki ga je vladna stran sindikatom predstavila na pogajanjih pred tednom dni, je težak približno 847 milijonov evrov, vanj pa niso vključene plače funkcionarjev in direktorjev.

V Svizu in visokošolskem sindikatu so ogorčeni

Do vladnega predloga odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe na novo plačno lestvico so izrazito kritični v visokošolskem sindikatu in Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Gre za napad na kakovost javnega šolstva, če bo vlada vztrajala pri predlogu, dogovor ne bo mogoč, pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

Predlog za odpravo plačnih nesorazmerij in hkratni prehod na novo plačno lestvico, ki ga je vladna stran predstavila prejšnji teden na krovnih pogajanjih, namreč danes pretresajo na t. i. stebrnih pogajanjih, torej ločeno po dejavnostih. Zjutraj so bila na vrsti pogajanja za uslužbence v državnih organih in za zdravstvo, popoldne za izobraževanje, raziskovalno dejavnost in kulturo.

A tako v Svizu kot Visokošolskem sindikatu Slovenije so do predloga izrazito kritični. Predlog je nekonsistenten in izrazito krivičen do tistih z najvišjo stopnjo izobrazbe, je za STA poudaril predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič. Je pa vladna stran po njegovih besedah predlagala dodaten dvig zdravniških plač in s tem povzročila nove anomalije, nove krivice.
Tudi Štrukelj ocenjuje, da bi predlog plačne razlike le še poglobil. Kot je dejal za STA, sploh ne gre več za odpravo plačnih nesorazmerij, ampak se je vlada – ker ji verjetno zmanjkuje časa in ni kos zahtevni nalogi – raje odločila "za bistveno enostavnejši dvig plač po pasovih", da se torej plače v določenem delu plačne lestvice dvignejo vsem enako.

Srednji kader je "žaljivo slabo plačan"

Ob tem Štrukelj opozarja, da znotraj enakih stopenj izobrazbe obstajajo nesprejemljive razlike, ki jih je priznala tudi vlada, kot recimo pri vrednotenju pedagoškega dela. S tem, ko bi vsi dobili enako, pa bi povzročili prenos teh problemov v nov plačni sistem, ki bo tako enako nestabilen, kot je obstoječi.

"Razen v izhodiščnem plačnem razredu učitelja začetnika, ki smo ga priborili s stavko in s stavkovnim sporazumom, vlada na neki način položaj vseh preostalih, ki nosijo izobraževalni sistem – mentorjev, svetovalcev, svetnikov – poslabšuje v odnosu do drugih v javnem sektorju," je poudaril Štrukelj. Dodal je, da bi zaposleni, ki so v vzgoji in šolstvu dosegli najvišje nazive, dobili manj kot drugi, na primer uradniki, ki bi pridobili tri plačne razrede.

Kot ocenjuje Štrukelj, se na tak način "uničuje koncept javnega izobraževanja, ki počiva na spodbujanju učiteljstva, da strokovno raste, se izpopolnjuje, da širi svoja znanja prek strokovnih nazivov". Po njegovih besedah so namreč ti nazivi zdaj popolnoma razvrednoteni. Zelo podobno je po njegovih besedah tudi na področju kulture in tudi raziskovalno delo je, zlasti ko gre za srednji kader, "žaljivo slabo plačano".

Oba sindikata sta tudi kritična do vladnega predloga oziroma predvidenega krčenja dopustov v nekaterih segmentih.