A kljub temu na seji komisije niso izglasovali sklepa, naj vlada umakne oznako tajnosti z vseh dokumentov, povezanih s postavitvijo ograje. Sejo komisije za nadzor javnih financ o načinu nabave, izbiri dobavitelja in postavitvi ograje na meji s sosednjo Hrvaško je zahtevala poslanska skupina nepovezanih poslancev.

Alenka Bratušek je pojasnila, da sta se žična in panelna ograja nabavljali na netransparenten način. Predvsem jo je zmotilo, da je posel dobilo popolnoma neznano podjetje Minis iz Žalca, ki je imelo leta 2014 198 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje in 0,57 zaposlenega. Vprašala je tudi, kako lahko podjetje s takšnimi referencami dobi 3,5 milijona evrov vreden posel in ali držijo informacije, da je podjetje povezano z največjo vladno stranko SMC, saj je imelo sedež na istem naslovu kot SMC v Žalcu.

Minis najugodnejši ponudnik
Notranje ministrstvo ni bilo pristojno za nabavo začasnih tehničnih ovir, ampak ministrstvo za gospodarstvo oz. Zavod RS za blagovne rezerve, je pojasnil sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga. Na notranjem ministrstvu so bili pristojni le za postavitev žične ograje in so podjetju Minis kot najugodnejšemu ponudniku izdali naročilnice v znesku 24 tisoč evrov, je dodal.

Preostalih stroškov pristojni niso razkrili, saj vladni dokumenti, ki govorijo o uporabi tehničnih sredstev za preprečevanje nedovoljenih prehodov meje, nosijo oznako tajnosti. Če bi razkrili natančne količine in lokacije postavitve ograje, "ukrepi ne bi bili več ukrepi", je dejal Špenga.

Direktor zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek, ki je bil odgovoren za nabavo ograje, se je prav tako skliceval na tajnost dokumentov. Vse sklenjene pogodbe so označene z oznako tajnosti, zato bi kršil zakon o tajnih podatkih, če bi jih razkril, je dejal in nadaljeval, da lahko pojasni zgolj postopke, ki niso bili izpeljani po zakonu o javnih naročilih, saj zakon določa izjeme, in to je bil eden takšnih primerov. Ker ni bilo javnega naročila, so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti in k sodelovanju povabili tiste, za katere so vedeli. Med njimi je bilo podjetje Minis, ki je že postavljalo žično ograjo in so ga nato izbrali kot najugodnejšega ponudnika z najkrajšimi dobavnimi roki za dobavo ograje.

Zahtevali podatke in zavrnili umik oznake tajno
Bratuškova, ki je v zahtevi za sklic seje sprva predlagala sklep, da se je komisija seznanila s stroški postavitve ograje in razlogi za izbiro enega dobavitelja, je po razpravi svoj sklep umaknila. Kot je dejala, namreč poslanci na seji niso dobili nobenih odgovorov.

Je pa sklep nato predlagal Luka Mesec iz ZL-ja, in sicer, da naj vlada v enem mesecu poroča o skupnih stroških postavitve žične in panelne ograje. Tudi Mesec je prepričan, da se očitno prikrivajo neke sumljive transakcije. Razlog za tajnost dokumentov je po njegovem mnenju ali v nesmotrnosti postavitve ograje ali pa v sumljivih poslih. Mesec je predlagal tudi sklep, s katerim bi komisija vlado pozvala, naj umakne oznako tajnosti z vseh dokumentov, povezanih s postavitvijo ograje.

Člani komisije umika oznake tajnosti niso podprli, so pa izglasovali sklep, s katerim od vlade zahtevajo natančne podatke o stroških postavitve ograje na meji s Hrvaško.