Tako je danes izjavil hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier, ki je povedal, da odgovora slovenske strani ni bilo ter da bodo zadevo dvignili na ministrsko raven.

Prebivalci z območja Čabra trdijo, da je Slovenija pred nekaj dnevi postavila nosilce za žičnato ograjo ob mejni reki Čabranki v hrvaških katastrskih občinah. Potem je hrvaško zunanje ministrstvo 16. novembra poslalo diplomatsko noto v Ljubljano. Ker ni bilo dogovora iz Ljubljane, bomo zadevo dvignili na ministrsko raven, je dejal Stier.

Napovedal je, da bo v petek prišel na prvi uradni obisk v Ljubljano, kjer se bo srečal s svojim slovenskim kolegom Karlom Erjavcem.

"Ne bom prejudiciral, kakšen bo rezultat teh pogovorov. O poteku pogovorov bomo obvestili hrvaško javnost in vlado. Počakajmo, da bomo imeli tudi to srečanje na ministrski ravni," je danes novinarjem povedal Stier.

MZZ bo odgovoril "v primernem času"
Na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) so potrdili, da so hrvaško noto prejeli v sredo ter da se nanaša na območje ob Čabranki v občini Osilnica, kjer Slovenija nadaljuje s postavljanjem začasnih tehničnih ovir. Ob tem so napovedali, da bo Slovenija na noto odgovorila "v primernem času".

MZZ je v odzivu še zapisal, da so hrvaški strani v preteklosti že večkrat pojasnili, da je namen postavljanja začasnih tehničnih ovir namenjen obvladovanju iregularnih migracij. "Ukrep ne prejudicira meje in ne ogroža dela arbitražnega sodišča. O meji bo odločalo arbitražno sodišče," še poudarja ministrstvo.

Že več diplomatskih not
Hrvaška je pred iztekom mandata nekdanje hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić konec lanskega leta poslala več diplomatskih not Sloveniji, v katerih so zahtevali, naj slovenske oblasti odstranijo žično ograjo z rezili z območij, kjer so po mnenju Zagreba postavljene v hrvaških katastrskih občinah.

Stier je danes tudi dejal, da je zaradi morebitnega novega begunskega vala, ki bo potekal čez jugovzhod Evrope, potrebno sodelovanje vseh držav na balkanski poti.

"Pomembno je, da je pot zaprta zaradi boja proti tihotapljenju ljudi, nadzora meje in izpolnjevanja vseh obveznosti, ki so v skladu z mednarodnim pravom, kot tudi zaradi varnosti hrvaških državljanov," je še dejal.

Kot je poudaril, je ključno sodelovanje Evropske unije in Turčije ter nadzor turško-grške meje.