Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je za izvolitev potrebovala 60 poslanskih glasov oziroma dvetretjinsko večino glasov vseh poslancev, zanjo pa je glasovalo 82 poslancev in poslank. Štirje so bili proti. Nussdorferjeva bo šestletni mandat nastopila 23. februarja letos.

Nova varuhinja je dejala, da upa, da bo izpolnila pričakovanja tistih, ki v trenutkih stiske potrebujejo strokovno pomoč. Kot je dejala, lahko računajo nanjo. Hkrati pa Nussdorferjeva upa, da bo lahko pripravljala poročila, ki bodo pokazala, da je pri nas spoštovanje človekovih pravic na visoki ravni. Novi varuhinji, ki bo položaj prevzela 6. februarja, je za izvolitev čestital tudi predsednik vlade Janez Janša.

Nussdorferjeva je bila tako v DZ-ju potrjena s precej več glasovi kot kateri koli varuh do zdaj, poleg tega pa prejšnji varuhi niso bili nikoli izvoljeni že v prvem poskusu, je v TV Dnevniku poročala Tanja Gobec. Zanimivo je bilo sicer, je še poudarila, da so Nussdorferjevo podprli tudi v SDS-u, stranki, ki se je glasovanja na mandatno-volilni komisiji vzdržala. Poslanka Eva Irgl je tako pojasnila, da v Sloveniji do zdaj ni bilo "sreče z varuhi" in da jo bodo podprli, ker se zavedajo, da je navadno vsak naslednji predlog slabši.

Marinič se je tokrat res poslovil
Poslanec Branko Marinič je DZ-ju je sicer po koncu glasovanja vendarle podal svojo odstopno izjavo. V DZ-ju ga bo nadomestil predsednik podmladka SDS-ja Andrej Čuš. Marinič se je za odstop odločil, ker je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine. Svoj odstop je napovedal že za četrtek, toda pozneje si je premislil, saj je želel še glasovati o novem varuhu človekovih pravic in "o pomembnih kadrovskih odločitvah glede Slovenskega državnega holdinga".

DZ začel postopek za spremembo referendumske ureditve
Poslanci in poslanke so sprejeli sklep, da DZ začne postopek za spremembo referendumske ureditve. Proti je glasoval le nepovezani poslanec Ivan Vogrin. V razpravi je bil Vogrin kritičen do sprememb. "V času, ko imamo toliko težav, se ukvarjamo s spremembo referendumske ureditve. To je narobe," je dejal.

Ustavna komisija mora zdaj pripraviti predlog ustavnega zakona za drugo fazo ustavnorevizijskega postopka. Po izglasovanju sklepa so poslanci opravili še krajšo razpravo o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi omenjene spremembe vnesli v ustavo, o stališču ustavne komisije, ki je s pomočjo skupine strokovnjakov pripravila predlog omenjenega zakona, in o dopolnilih na njeno stališče.

Dopolnil poslanske skupine niso vložile, poslanci pa so s 84 glasovi za in enim proti sprejeli stališče, s katerim se je ustavna komisija opredelila do predloga ustavnih sprememb.

Maša Kociper (PS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedala, da v poslanski skupini niso enotni, ali v predlagane spremembe privoliti ali ne. Dejala je, da je predlog sprememb eden najboljših, ki so jih imeli do zdaj, v stranki pa jih moti to, da predvideva določbo, da DZ ni vezan na izid referenduma.

Poslanska skupina PS-ja je predlog za začetek postopka sicer podprla, "kar pa še nikakor ne pomeni, da lahko poslanska skupina v nadaljevanju obravnave sprememb že zdaj jamči dovolj glasov za njihovo končno potrditev", je dejala Maša Kociper. "Za našo odločitev bo ključno končno besedilo, ki referenduma nikakor ne sme omejiti, ampak ga mora samo bolje opredeliti," je dejala. V PS-ju menijo predvsem, da bi bilo treba določbo, da referendum ni dopusten o zakonih, ki govorijo o obveznih dajatvah, opredeliti natančneje.

Za SDS zavrnitveni referendum problematičen
Za SDS je po besedah Jožeta Tanka problematičen zavrnitveni referendum, saj določa kar dva praga za to, da je referendum lahko uspešen. "V poslanski skupini smo sicer v postopku na ustavni komisiji dali soglasje, da gre ta rešitev naprej, vendar smo po naknadno opravljenih premislekih in posvetovanjih do rešitve zadržani. Zato bomo v tej fazi predlogu ustavne spremembe dali podporo, vendar pa opozarjamo, da bi bilo smiselno v nadaljevanju postopka pripraviti zadevo tako, da bi, če drugega ne, vsaj o zavrnitvenem referendumu glasovali ločeno. Če to ne bo tako pripravljeno, potem obstaja verjetnost, da bodo naši glasovi umanjkali na končnem glasovanju," je napovedal.

SD je za
V SD-ju po besedah Janka Vebra predlog za začetek postopka za spremembo ustave podpirajo, posebej ker daje možnost zahtevati referendum le ljudstvu. "To je ena od zelo pomembnih odločitev tako ustavne komisije kot strokovne skupine," je dejal. Podpirajo tudi določbe, ki opredeljujejo, o katerih zakonih referendum ni mogoč. Zdajšnja ureditev namreč po njihovem prepričanju ustavnemu sodišču omogoča preširoko polje pri presojanju o tem, o katerih zadevah je referendum dopusten. Opozarjajo pa, da bo treba podrobnejša določila v zvezi s tem zapisati v zakon o referendumu in ljudski iniciativi.

Ni države s tako lahkim dostopom do referendumov
Po besedah Polonce Komar (DL) namen predlagane ustavne spremembe ni, da se ukinjajo demokratični instituti: "Nasprotno, predlagane so spremembe v smeri izboljšav obstoječe ureditve." Pri tem je opozorila, da imamo trenutno v Sloveniji "unikaten referendumski model". "Imamo največ kvalificiranih predlagateljev referendumov, štiri, nimamo nobene omejitve po vsebini, imamo enoletni suspenzivni rok na sprejeto odločitev. Ne najdemo države v EU, ki bi omogočala tako lahek dostop do referendumov," je opozorila.

SLS: prag bi lahko bil nižji
V SLS-u po besedah Mihaela Prevca opozarjajo, da bi bilo treba v določbo o tem, da referendum ni dopusten o zakonih, ki odpravljajo neustavnost, zapisati tudi, da smejo omenjeni zakoni vsebovati le člene, ki neustavnost zares odpravljajo. "Na ta način bi omejili možnost zlorabe, da bi nekdo pod krinko odprave neustavnosti sprejel še kup drugih sprememb," je dejal. Skeptični so tudi do določbe, da referendum ne bi bil dopusten o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah. Takšna določba je po njegovem mnenju preširoka oziroma nedorečena. Menijo tudi, da bi lahko bil prag, ki določa, da mora proti zakonu glasovati vsaj četrtina vseh volivcev, nižji. Kljub je napovedal, da bodo predlog za začetek postopka podprli in tako omogočili nadaljnjo razpravo.

DeSUS: Omejiti zlorabe referendumov
V DeSUS-u imajo po besedah Marjane Kotnik Poropat do predlaganih sprememb ustave pozitivno mnenje, čeprav načeloma niso naklonjeni hitropoteznim ustavnim spremembam. Kotnik Poropatova se strinja z oceno, da predlog predstavlja omejitev instituta zakonodajnega referenduma, "tega nihče ne zanika, vendar ta omejitev po naši oceni ne pomeni omejevanja demokratičnosti, pač pa omejevanje zlorabe instituta referenduma".

NSi noče biti jeziček na tehtnici
Matej Tonin (NSi) pa je povzel celotno razpravo. Iz nje je mogoče po njegovih besedah sklepati, da je za vse poslanske skupine nesporen predlog, da lahko referendum zahtevajo le še volivci. Nekaj problemov se pojavlja pri določbah o tem, o katerih zakonih referenduma ne sme biti, najbolj problematična pa je določba, ob katerih pogojih bo referendum veljaven. Pri tem imajo pomisleke tudi v NSi-ju, a Tonin napoveduje, da ne želijo prevzemati odgovornosti, "da bi bili tisti jeziček na tehtnici, ki bi pomenil, da bi poskus spremembe ustave padel". Zato so, kot je napovedal, pripravljeni stisniti zobe, v nadaljnjih postopkih in usklajevanjih pa si želijo, da bi se znižal kvorum za zavrnitev referenduma.

Gregor Virant (DL) je v razpravi opozoril, da danes ne sprejemajo samo sklepa o tem, da začnejo postopek za spremembo ustave, ampak so na mizi že zelo natančno oblikovana stališča. "Torej nekega velikega manevrskega prostora med prvo in drugo fazo ustavnorevizijskega postopka ni," je dejal. Razprave, da zdaj lahko DZ začne postopek za spremembo ustave, "potem bomo pa videli, če se nam bo uspelo kaj dogovoriti", po njegovem mnenju "niso najbolj umestne".

Spremembe bi prinesle omejitve
Predlog ustavnih sprememb med drugim predvideva, da bo lahko zakonodajni referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev. Spremembe pa predvidevajo tudi omejitve. Po novem na referendumu ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, in hkrati ta večina predstavlja najmanj četrtino vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ več ni vezan na izid referenduma in lahko takoj po zavrnitvi predlaga boljši zakon.