Kot je na novinarski konferenci povedala poslanka SMC Anita Koleša, so predlog novele vložili na pobudo Društva novinarjev Slovenije, Združenja novinarjev in publicistov, Sindikata novinarjev Slovenije ter Transparency International (TI) Slovenia, kjer so že pred časom opozorili na zlorabe stranske udeležbe v postopkih pridobivanja informacij javnega značaja.

Pobudniki so sicer pobudo naslovili na ministrstvo za javno upravo, ker pa so tam ugotovili, da bi sprejemanje novele zaradi formalnih postopkov na vladi trajalo predolgo, so se novelo v državni zbor (DZ) odločili vložiti poslanci SMC-ja, SD-ja in DeSUS-a.

Predlog novele, ki naj bi jo DZ sprejemal po skrajšanem postopku, določa, da je v postopku "z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni". Določa tudi, da v teh primerih vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zloraba stranske udeležbe
Po besedah Koleše je takšna sprememba nujna, da se prepreči zlorabo instituta stranske udeležbe. V zadnjem času smo bili namreč soočeni s sodno prakso sodišč, da je treba v tovrstnih postopkih varovati tudi pravice posameznikov do obveščenosti o obdelavi njihovih podatkov in jih kot stranske udeležence vabiti v postopek, kar pa je postopke podaljševalo in podražilo, je povedala.

Stranski udeleženec lahko namreč za postopek najame odvetnika, ki pa ga mora na koncu, če je s svojo zahtevo za informacijo javnega značaja neuspešen, plačati prosilec, denimo novinar. "Tako želimo z novelo presekati gordijski vozel, ki je nastal v praksi, med varstvom osebnih pravic, informacijami javnega značaja in procesnimi pravili splošnega upravnega postopka," je poudarila Koleša.

V DeSUS so se po besedah Uroša Prikla za prispevanje podpisov odločili, ker ocenjujejo, da pri izvajanju zdajšnjega zakona prihaja do določenih anomalij. "Ne želimo si, da bi se stranski udeleženci zlorabljali v tovrstnih postopkih. Na sploh se nam ne zdi smiselno, da se jih obremenjuje v postopkih, kjer so podatki javno znani," je dejal.

Postopki bi morali biti hitri
Bojana Muršič iz SD-ja je spomnila, da je zakon o dostopu do informacij javnega značaja namenjen uresničevanju temeljnih pravic, zapisanih v ustavi, zato morajo biti tovrstni postopki kratki in pregledni, za prosilce pa ne smejo predstavljati večjih stroškov. "V dozdajšnji praksi se je izkazalo, da lahko stroški prav zaradi stranske udeležbe velikokrat presegajo zmožnosti prosilcev," je opozorila.

Maja Grgič iz Društva novinarjev Slovenije je v imenu pobudnikov poudarila, da dejstvo, da je pobudo podalo več organizacij, kaže, za kako pereč problem gre. Izpostavila je primer novinarja RTVS. "Novinar je pred časom zahteval podatke o rešenih zadevah vseh sodnikov v državi. Teh je 900. Če bi vsi priglasili stroške stranske udeležbe, bi to pomenilo, da bi morala RTVS hiša plačati okoli 100.000 evrov."

Problematični stroški
Če bi trenutna ureditev ostala v veljavi, bi ti po prepričanju pobudnikov popolnoma izničilo bistvo instituta dostopa informacij javnega značaja, saj se prosilci zaradi tveganja, da se jim naloži stroške stranskih udeležencev, ne bi več odločali za tovrstne postopke, je opozorila.

V koaliciji po besedah poslanke Koleše računajo, da bo predlog novele, ki jo je podprl tudi informacijski pooblaščenec, že decembra obravnaval pristojni odbor DZ, januarja bi jo lahko poslanci sprejeli na plenarni seji, veljati pa bi začela februarja.