Kot razlog nasprotovanja poročanju državnemu zboru je namestnica predsednika komisije Alma Sedlar navedla, da takšna ureditev pušča preveč odprtih vprašanj. Napovedala je pripravo ločenega mnenja k sklepu senata.

Prejšnje vodstvo komisije pod taktirko Gorana Klemenčiča je o svojem premoženju poročalo šele po svojem odhodu s funkcij na začetku leta 2014. Zdajšnji pravosodni minister je pojasnil, da je bila praksa prejšnjega senata, da se poroča KPK-ju, če pa bo zdajšnji senat takšno prakso prekinil, to spoštuje. Četrtkov sklep KPK-ja je tako za ministra povsem legitimen, so sporočili iz njegovega kabineta.

Dve različni praksi
Do različnih interpretacij je privedlo opiranje na dve različni odločbi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Člani prejšnjega senata so se opirali na določbe od 40. člena naprej, ki pravijo, da morajo funkcionarji o svojem premoženju poročati KPK-ju prek elektronskega obrazca, ki je dostopen na spletnih straneh KPK-ja. Novi senat pa se opira na 21. člen omenjenega zakona, ki določa, da DZ nadzira premoženjsko stanje vodilnih funkcionarjev KPK-ja.

Mandatno-volilna komisija (MVK) državnega zbora je sicer 2. aprila sklenila spremeniti nadzor nad premoženjem članov senata. Strokovno delo bo opravila strokovna služba KPK-ja, MVK pa bo potem izvedel postopek nadzora s pomočjo tako pridobljenih podatkov.