Vojska bo razporejena na tiste dele zelene meje, ki so se iz izkušenj pokazali za najbolj občutljive in kjer je pričakovati največ primerov nezakonitega prestopa meje.

Za podelitev dodatnih pooblastil vojski so glasovali v vseh poslanskih skupinah z izjemo Združene levice, poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev pa niso glasovali. Aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi je predlagala vlada, da bi pri obvladovanju begunske krize čim bolj razbremenila policijo in povečala učinkovitost varovanja meje, je pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Obrambna ministrica Andreja Katič je opozorila, da se naloge vojakov po aktivaciji člena ne bodo spremenila, le dobili bodo nova pooblastila pri izvajanju teh nalog, ki jih sicer opravljajo že od jeseni.

Pripadnikov Slovenske vojske se torej ne bo posebno angažiralo, zgolj za izvajanje novih pooblastil. O vsaki uporabi pooblastil bo morala vojska poročati policiji, patrulje na meji pa bodo mešane. Silo bo lahko vojak uporabil le v silobranu in skrajni sili, je še pojasnila ministrica.

Izvajanje člena se lahko podaljša
Hkrati je Državni zbor podprl tudi dopolnilo SDS-a, s katerim so vlado zavezali, da mesec dni po aktivaciji člena matičnim parlamentarnim odborom poroča o njegovem izvajanju, nato pa še enkrat po prenehanju izvajanja tega člena.

Novelo zakona o obrambi z novim 37. a členom so poslanci sprejeli takoj po začetku drugega begunskega vala oktobra lani. Del civilne družbe se z novimi pooblastili vojski ni strinjal, zaradi česar so začeli z zbiranjem podpisov za referendumski postopek, kar je Državni zbor ustavil. Pobudniki referenduma so se obrnili na ustavno sodišče, a neuspešno, zato je zakon začel veljati decembra lani.

Omejeni člen predvideva, da lahko Državni zbor na predlog vlade z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, da pripadniki vojske, skupaj s policijo pri širšem varovanju državne meje, opozarjajo in napotujejo ljudi, jim začasno omejijo gibanje ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Člen je lahko aktiviran najdlje tri mesece, lahko se pa njegovo izvajanje tudi podaljša.

Vladi ne bo treba o vsem obveščati DZ-ja
Poslanci so sprejeli priporočilo, s katerim so vlado pozvali, naj si pri sprejemanju rešitev za temeljna varnostna vprašanja prizadeva iskati najširše politične soglasje, niso pa sprejeli priporočila, s katerim bi vlado pozvali, naj o vseh načrtih in ukrepih, ki jih sprejema v zvezi z migracijsko krizo, redno obvešča Državni zbor.

Obe priporočili je DZ v sprejem predlagala komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ker je ocenila, da vlada njo in DZ premalo celovito obvešča o načrtih in ukrepih za reševanje migracijske krize. Pri tem gre po besedah predsednika komisije Branka Grimsa (SDS) za vprašanje varnosti, ki pa se lahko doseže le z rednim obveščanjem in s skupnim nastopom vseh treh vej oblasti.

Poslanci koalicije priporočila, naj DZ o ukrepih glede migracijske krize redno obvešča DZ, ni podprl, saj je slednje po njihovi oceni vladi mogoče naložiti le z zakonom. Tudi sicer po besedah ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar takšno obveščanje ne bi bilo mogoče. Pomenilo bi namreč, da bi morala vlada za vsak načrt ali sestanek, ki bi ga imela na temo migracij, predlagati izredno sejo DZ-ja, je opozorila.

V koaliciji so tudi sicer v veliki meri prepričani, da vlada DZ že zdaj dovolj dobro seznanja z ukrepi, medtem ko so v opoziciji nad obveščanjem večinoma razočarani. So pa vladni poslanci in tudi večina drugih podprli priporočilo, s katerim je DZ vlado pozval, naj si pri sprejemanju rešitvah za temeljna varnostna vprašanja prizadeva iskati najširše politične soglasje.