Po zelo pestrem dogajanju, ko gre za begunce, po še enem vrhu EU-ja, ki ni prinesel vseh odgovorov, smo se pozno popoldne po pojasnila odpravili k predsedniku vlade Miru Cerarju.

Zdi se, da ko gre za migracije, evropske institucije dobivajo klofuto za klofuto. Najprej od višegrajske skupine, recimo, od Turčije, Avstrije, ki v dogovoru tudi s Slovenijo nekoliko drugače ravna pri reševanju migrantske krize, in kar najbolj skrbi, je, da je vse več Evropejcev prepričanih, da si te klofute zaslužijo.
Na neki način si jih, ker so prepočasne. To je sicer razumljivo, ni pa sprejemljivo, zato pa sem posegel s svojim predlogom za rešitev srednjeevropske migrantske poti. Ta predlog je pokazal, poleg tega, da je dobil vsesplošno podporo, kako se da učinkovito, praktično pristopiti k tem problemom in doseči učinke. Mislim, da je to pot, ki jo moramo ubrati v nadaljnje. Večkrat sem poudaril, tudi včeraj, da ne govorimo več o mesecih in tednih, zdaj gre za dneve, in moramo hitro ukrepati.

Prvi mož Unije Jean Claude Junker je včeraj dejal v končni izjavi: "Sporazumeli smo se, da potrebujemo skupne ukrepe, da ukrepi posameznih držav niso priporočljivi." Gospod predsednik, Sredozemsko morje je polno trupel, centri v nekaterih državah pokajo po šivih, predsednik pa pravi: Moramo se sporazumeti.
Ta retorika zdaj ni več primerna, treba je kaj narediti tudi v praksi. Tega se evropske institucije zavedajo. Upamo, da bomo v prihodnjih tednih s Turčijo začeli v praksi izvajati dogovor, da ustavljajo nezakonite migracije in da bi Grčija naredila več. Zato naj se ta predlog, ki sem ga večkrat predstavil na raznih forumih in je res doživel veliko podporo glede balkanske poti, čim prej začne uveljavljati in se že uveljavlja. Tu se pokaže, da se da sodelovati. Slovenija je bila pobudnik sodelovanja z Avstrijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo na ravni policij in tudi širše politično dobro sodelujemo v načrtu, kako zapreti nezakoniti tok migrantov na balkanski poti.

Pravite, dogovorili smo se, ampak ravno v tem vidim besede predsednika Evropske komisije, da akcije posameznih držav niso dobre. To je akcija posameznih držav.
To ni akcija posameznih držav. Zanjo sem dobil posebno Junckerjevo spodbudo. Na mojo idejo se je odzval zelo pozitivno. Podpira me tudi predsednik EU-ja, nizozemski premier Mark Rutte. Tudi Višegrajska četverica me je celo povabila na sestanek, v okviru teh sestankov, ki jih imam zelo veliko, in so ponovno poudarili, da podpirajo našo pobudo, da je tako, kot smo predlagali, najbolje, da se bodo temu pridružili. Na splošnem zasedanju smo videli, da ne gre za pobudo ene države. Kritizirana je bila samo Avstrija, ki je sama sprejela neko odločitev, v neki stiski, ki jo razumem. To je bil predmet kritike. Nikakor pa nista bila Slovenija in naš predlog predmet kritike. Nasprotno. To je bil tudi predmet posebne diskusije na večerji, ki sem jo organiziral s predsednikom komisije in nekaterimi predstavniki teh držav na najvišji ravni, da je to primer, kako v praksi že sodelujemo in delujemo. Upam, da bo dober dokaz, kako se da dopolnjevati te ukrepe, da pridemo do skupne rešitve, ki bo celovita.

Poročali smo o protestu krajanov tam, kjer naj bi bili nastanitveni centri. V katerem koli slovenskem kraju bi prišlo do protesta, če bi tam načrtovali nastanitvene zmogljivosti za migrante. Kako bo ravnala vlada, bo šla z rešitvami, brez soglasja lokalnega prebivalstva?
Razumem lokalno prebivalstvo, vendar bi rad poudaril, da je Slovenija varna. Vse od oktobra, ko se soočamo z intenzivnim prihodom beguncev in migrantov, ta tok zelo dobro obvladujemo. Zato dobivamo številne pohvale in spodbude. Pa vendar je normalno, da je treba del migrantov začasno nastaniti. Zato potrebujemo začasne namestitve. O tem se predhodno pogovarjamo z lokalnim okoljem in sproti rešujemo zadeve. Verjamem, da bomo prišli do dogovorov. Razumem ljudi, ki pravijo, da se počutijo neprijetno ob teh novicah iz Nemčije ali koder koli. Vendar pri nas tega ni in zagotavljam, da bomo naredili vse, da tega ne bo.

Strahu ni nič manj ob policiji, ki stavka, in vojski, ki je slabo, da ne rečem katastrofalno opremljena.
Oprema vojske in policije za ta namen, za begunce, je zanesljivo zadostna, dobra. Oba sistema, policijski in vojaški, zelo dobro sodelujeta. Že oktobra do danes obvladujemo ta del, in to zelo dobro. Na tej ravni sodelujemo s sosednjimi državami in smo pobudniki številnih koordinacij. Žal je naša vlada prišla v stanje, ko sta bili vojska in policija podhranjeni zaradi dejanj prejšnjih vlad. Zdaj to ni več pomembno in gledamo naprej. Že letos smo zagotovili veliko sredstev za varnost države in tukaj se bo letos nabavilo veliko opreme, avtomobilov, zadeve že tečejo. Naša policija bo zadostno opremljena in tudi na vojaškem delu delamo premike naprej. Naj še enkrat poudarim: Ni strahu. Tudi sami veste, naj ponovno poudarim, da smo samo obvladali zadeve in jih bomo tudi v prihodnje. Ljudem se tega ni treba bati. Morajo pa razumeti, da moramo pri nekaterih zadevah sodelovati, da tiste, ki bodo v manjših številkah še prihajali k nam, vsaj začasno nastanimo, da jih lahko pustimo naprej na poti v države cilja.

Vrniva se v Bruselj. Do jutra ste sedeli na pogajanjih z Veliko Britanijo o tem, ali naj ostane članica EU-ja. So bila to pogajanja, win-win pogajanja ali je bilo to izsiljevanje Britancev? Ali jim je Evropa dala prevelike koncesije?
Mislim, da je na koncu prišlo do dobrega, poštenega kompromisa. To je zmaga za obe strani ali za vse skupaj, kar je bolj pomembno. Slovenski interesi so pri tem zagotovo zavarovani. Na obeh srečanjih, junija in pozneje jeseni z Davidom Cameronom v Ljubljani in v Londonu smo zelo pazili in mu povedali, kje so naši interesi in da bo Slovenija te interese obvarovala. V tem sporazumu je tako. To je zelo dobra pot za to, da Velika Britanija prepozna Evropo kot najboljše okolje za sebe. Mi smo njihovi partnerji, se pravi, da glasujejo ZA, da ostanejo v Evropi. Tega si v Evropi želimo, ker Evropa potrebuje Veliko Britanijo, ki je pomemben člen EU-ja. Mi pa na drugi strani ohranjamo vse evropske vrednote in skupno pot, ki smo jo imeli do zdaj.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.