Morebitni novi nastanitveni centri za migrante razburjajo okoliške prebivalce; trenutno je najbolj sporna lokacija v Šenčurju pri Kranju. Za soboto je tam napovedan protestni shod, čeprav ministrstvo za notranje zadeve še ni sprejelo nobene odločitve o odprtju novih centrov. A lastnik zemljišča na Gorenjskem je zasebno podjetje, naša država pa pri najemninah ni prav nič skopa.
Ljudje so zaskrbljeni, strah jih je, primanjkuje jim informacij. Ne vedo, kam prihajajo begunci, ne koliko jih pride. "Vlada z lokalnimi oblastmi skorajda ne komunicira," je povedal Jernej Vrtovec iz NSi-ja.
A z ministrstva odgovarjajo, da nobena odločitev glede novih nastanitvenih zmogljivosti še ni bila sprejeta, torej ni nič dokončnega ne glede Šenčurja ne glede Kidričevega. A dejstvo je, da MNZ išče nove lokacije, ki bi lahko sprejele večje število beguncev.
Trenutno imamo 15 nastanitvenih in dva sprejemna centra, ki jih država lahko uporabi. Od teh 17 središč jih je devet v lasti države, štirje objekti so v lasti občin, štirje pa v zasebnih rokah. In nekateri zasebniki dobivajo mesečno najemnino - in ta ni majhna. Za prostore na Celjskem sejmu, kjer lahko noč preživi 400 beguncev, znaša več kot 12.629,62 evrov mesečno. Za zemljišča, ki so v lasti države, najemnine seveda ni treba plačevati: ker je vojašnica v Kidričevem državni objekt, država z njim lahko naredi, kar hoče. Zemljišče v Šenčurju pa je v lasti avstrijskega gradbenega podjetja Strabag, temu pa bo najverjetneje ustrezalo, da oddaja prostore za primerno ceno.
Valerij Grašič, svetnik v občini Šenčur je povedal: "Tukaj gre res za privatno lastnino, pač po informacijah, ki sem jih dobil, je na primer tudi v Avstriji praksa, da tudi v primeru privatne lastnine država na neki način reče: zdaj pa bomo mi poskrbeli in bomo tu zgradili begunski center."
In zato, da se to ne bi zgodilo, bodo jutri skupaj stopili prebivalci Šenčurja in okolice ter izrazili svoje neodobravanje, saj po njihovem mnenju ta lokacija ali katera koli druga v bližini ni primerna za nastanitev beguncev.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
