Dogovor bodo začeli izvajati takoj, je v Zagrebu dejal načelnik hrvaške policije Vlado Dominić. Po obravnavi na podlagi intervjuja oz. t. i. profilaciji ter po popisu prebežnikov na makedonsko-grški meji bodo do organiziranega prevoza proti Avstriji in Nemčiji upravičeni le tisti, ki prihajajo z območij, na katerih divja vojna.
Dominić je pojasnil, da bodo vse države organizirano za prevoz uporabljale vlake, razen Srbije, ki bo uporabljala avtobuse. Države bodo lahko izvajale dodaten nadzor tudi med prevozom, da bi se izognili morebitnemu priključevanju dodatnih prebežnikov, ki ne izpolnjujejo pogojev. "Naš cilj je, da bi prebežniki čim lažje šli iz Makedonije proti Avstriji in Nemčiji ter da ne bo vračanja ljudi," je sklenil.
Direktor makedonske policije Goranče Savovski je izjavil, da makedonski policiji na meji z Grčijo pomaga 83 kolegov iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Slovaške ter da v kratkem pričakujejo tudi prihod sedmih avstrijskih policistov.
Šefic: Ne postajamo ciljna država
Jeseni je v Sloveniji prošnjo za azil izrazilo povprečno 35 tujcev mesečno, januarja je številka padla na 17, februarja pa je narasla na 90. Kljub temu Slovenija ne postaja ciljna država, je v Tarči zatrdil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Do ponedeljka je skupno število prošenj naraslo na 227, kar je v primerjavi z drugimi državami "minimalna številka". Poleg tega gre za ljudi, ki so bili zavrnjeni v Avstriji, številni med njimi pa so pri nas postopke sami zelo hitro prekinili in zapustili azilni dom. Bo pa po oceni Šefica številka v prihodnje naraščala ravno zaradi zavrnitev v Avstriji. Slovenija je trenutno sposobna za dlje časa namestiti 1.000 prosilcev za azil, če pa bi število naraslo, bo država dopolnila kontingenčni načrt, je še v Tarči povedal državni sekretar.
Fank: Osem policistov na pomoč Makedoniji
Generalni direktor slovenske policije Marjan Fank je po srečanju pojasnil, da bodo v Dobovi zdaj še bolj zaostreni pogoji profiliranja in nadzora za vstop prebežnikov v Slovenijo kot do zdaj. Slovenija med drugim pripravlja tudi dodatnih osem policistov, ki bodo verjetno prihodnji teden pomagali kolegom pri profilaciji na makedonsko-grški meji, je potrdil. Pridružili se bodo šestim slovenskim policistom, ki tam že pomagajo.
"Države, ki so na tej poti pred nami, razen Grčije, niso vključene v schengenski informacijski sistem, tako da bomo zagotovo vsakega migranta profilirali, preverili resničnost podatkov po vseh evidencah in vse preostalo, da bi v Slovenijo prišli tisti, ki so dejansko potrebni mednarodne zaščite," je izjavil Fank.
Zavračanje, vračanje in odstranjevanje
Vsaka država ima svoje nacionalne interese, a skupni cilj je jasen – to sta regulacija in zmanjšanje prebežniškega toka, je dejal Fank in dodal, da obstajajo trije načini zavračanja prebežnikov – zavračanje, vračanje in odstranjevanje. Tudi ko gre za prebežnike, ki jih je treba vrniti v žariščne točke v Grčiji, ki je prva država vstopa v EU, se to ne izvaja v ustrezni meri, je opozoril. Ukrepi držav na balkanski poti po njegovih besedah niso usmerjeni proti Grčiji, temveč naj bi tej državi pomagali pri ukrepanju.
Vojska na meji
"Zavedali smo se, da se bo povečal pritisk na zeleno mejo, ko bo prišlo do zoževanja pretočnosti begunskega vala, nikakor pa ne moremo dovoliti, da bi se povečal obseg klasične ilegalne migracije, kot jo poznamo iz preteklih let. To je osnovna funkcija prisotnosti vojske zdaj na zeleni meji," je o navzočnosti slovenskih vojakov na meji s Hrvaško dejal Fank.
Z današnjo skupno izjavo bodo policijski načelniki seznanili svoje vlade in Evropski svet ter Bolgarijo in Albanijo. Obe nameravajo vključiti v dogovor, ker pričakujejo, da bi ostrejši nadzor makedonsko-grške meje lahko spremenil prebežniške tokove proti Bolgariji in Albaniji.
Več o begunski krizi si oglejte v oddaji Tarča: Avstrijski zid - kam z migranti?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje